Skupaj razkrivamo

22.10.2012

Mastne laži o margarinah
Besedilo: Karmen Prah

Zgodba o margarinah se začne že sredi prejšnjega stoletja, ko so ameriški agro koncerni ugotovili, da imajo presežke soje, oljne repice in drugih surovin, ki so jih uporabljali za krmo ali pridobivanje olja. „Ali bi se lahko presežke dalo uporabiti za kaj bolj dobičkonosnega?” In tako je nastala margarina. 

Da bi se uveljavila na trgu, so morali v ZDA in na Vzhodu „satanizirati” palmovo in kokosovo maščobo, v Evropi pa so morali očrniti mast in maslo kot nezdrave maščobe, ki ustvarjajo holesterol, redijo in škodujejo srcu. 

Kljub majavim dokazom o škodljivosti nasičenih maščob (za večino danes celo vemo, da so bili ponarejeni oziroma prirejeni po željah naročnikov), se je margarina uveljavila domala po vsem svetu. 

Obljubam, da gre za zdravo živilo, ker ne vsebuje holesterola in je izdelana iz nenasičenih olj, so dodali še prehransko trditev, da je margarina odličen vir vitaminov A, D in E. (Takrat še nismo vedeli, da ti vitamini v sinteznih oblikah bolj škodujejo kot pomagajo.)

Nato smo z zamudo 25 let izvedeli, kako škodljive so transmaščobne kisline. Barantanje med industrijo in potrošniškimi organizacijami se je končalo, in sicer z dogovorom, da je za naše zdravje sprejemljiv do 1 % transmaščobnih kislin. 

V tej luči pa je odkritje potrošniških organizacij, da večina margarine na našem trgu vsebuje 15-25 % teh degeneriranih maščob, resno načelo zaupanje v margarine. (Revija VIP, 6/2004.)

Industrija si je hitro opomogla in začela oglaševati nove margarine, ki naj bi bile zdrave, saj ne vsebujejo transmaščobnih kislin. 
Na  prehranskem sejmu v Nemčiji pred nekaj leti smo zato izkoristili priložnost in se o tem pogovorili s strokovnjakinjo s področja tehnologije margarin, z go. Andreo Dehn.

Ali so zdaj zares zdrave in vredne svojega denarja?
To vprašanje je pretežko za navadnega potrošnika. Tudi besedila, ki so zapisana na embalaži, več skrijejo kot razkrijejo. Tako boste lahko, denimo, prebrali, da gre za rastlinske maščobe in olja, ne pa tudi, katerih rastlin in kako so te maščobe predelali. 

Ali se pri sodobnih margarinah še vedno uporablja postopek hidrogenizacije in ali je to obvezno zapisati tudi na embalaži?
Hidrogenizacija maščob, ki se uporabljajo v margarinah, je še vedno dovoljena. 
To je pravzaprav eden izmed dveh procesov, ki jih uporabljajo proizvajalci klasičnih margarin, da dobijo želeno trdnost in mazljivost. Ker so rastlinska olja, ki jih uporabljajo, v tekoči obliki, sta hidrogenizacija oziroma strjevanje maščob ter transesterifikacija najcenejša postopka pridelave klasičnih margarin.

Hidrogenizacija oziroma strjevanje maščob je kemični proces, ki tekoča olja s pomočjo katalizatorja, visoke temperature in pritiska spremeni v trdne maščobe. Pri delni hidrogenizaciji nastaja veliko transmaščobnih kislin, ki višajo raven slabega holesterola. 
Če so maščobe delno hidrogenirane, je to po zakonu nujno zapisati na ovojnini. Če pa so maščobe popolnoma hidrogenirane, tega ni nujno zapisati, saj se s tem ustvarjajo popolnoma nove maščobe. Po hidrogenizaciji pa je treba maščobe še transesterificirati. 

Proizvajalci uporabljajo tudi zvijačo, da uporabijo le transesterifikacijo. Tako lahko deklarirajo, da so njihove margarine „brez hidrogeniziranih maščob“. Ob tem pa zakonodaja ne zahteva, da bi se postopek transesterifikacije navedel na ovojnini izdelka. 

Nobeden od teh dveh procesov, ne hidrogenizacija ne transesterifikacija, nista dovoljena pri proizvodnji naravnih in ekoloških margarin. 

Večina potrošnikov ni seznanjena s procesom transesterifikacije. Nam lahko opišete, kaj je to in kakšne so morebitne posledice uživanja takšnih maščob?
Maščobe, ki jih ustvarijo s transesterifikacijo, imajo popolnoma različno strukturo od naravnih maščob, zato jih naše telo ne prepoznava več. 
Še vedno pa ni povsem jasno, kakšne težave lahko to povzroča v naravni presnovi. 

Kako lahko potrošniki vemo, ali uživamo margarino, v kateri so transesterificirane maščobe?
Ker postopka ni nujno zapisati na embalažo, pri konvencionalnih margarinah tega ne moremo vedeti. Pri naravnih in ekoloških izdelkih pa ta tehnologija ni dovoljena. 

Kako se proizvajajo naravne margarine?
V Vitaquellu to dosežemo tako, da mešamo delež palmovega ali kokosovega olja, ki sta naravno trdna, z visoko kakovostnimi hladno stisnjenimi olji, kot so sončnično olje in olje pšeničnih kalčkov. Le takšne margarine so zares brez kakršnih koli degeneriranih maščobnih kislin in uporabniku nudijo vse prednosti hladno stisnjenih rastlinskih olj.

Pri maščobah se pojavlja tudi vrsta E-jev in dodatkov. Kateri dodatki so najbolj pogosto uporabljeni?
V konvencionalnih margarinah konsistenco dosežejo s kemičnimi in fizičnimi procesi, ob tem pa se dodajajo tudi kemični emulgatorji in citronska ali mlečna kislina. 

Kaj pa uporabljajo pridelovalci naravnih margarin?
Pri proizvodnji margarine Vitaquell ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov oziroma E-jev. Dodajamo popolnoma naravne sestavine, kot so limonin sok, ki nadomešča citronsko kislino, korenčkov izvleček ali sok zaradi naravne vsebnosti provitamina A in vitamina E ter naravni sončnični lecitin, ki ga potrebujemo za presnovo maščob v telesu. Taka margarina je popolnoma naraven izdelek in se nikakor ne more primerjati s klasičnimi industrijskimi margarinami.

Ključne besede:
margarina, mast, maslo, nasičene maščobe, transmaščobne kisline, hidrogenizacija maščob, E-ji

 

Sorodni članki:

3,320313E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: