Žitarice in žitni izdelki so v prehranski piramidi običajno uvrščeni med najbolj priporočljiva živila. Ljudje jih radi in veliko uživamo vsak dan. Pomislite le na kruh, testenine in pecivo. Pa smo zato bolj ali kvečjemu manj zdravi? Kot pri mnogih živilih je tudi pri žitu in žitnih izdelkih treba ločevati med dobrimi in slabimi. 

V osnovi je vsako žito nadvse dobrodejno za človeško telo. Kakovostno, netretirano, ekološko vzgojeno seme, ki ga z ljubeznijo položimo v zdravo, rodovitno, živo prst, nas v nekaj mesecih razveseli z močnim in zdravim pridelkom. Od tu do končne jedi je pot različno dolga, načeloma pa drži: daljša kot je pot, bolj zdrav obrok zaužijemo. Pa ne povsem dobesedno!

Če si zvečer vzamete le pet minut za pripravo povsem preprostega testa z drobcem kvasa, se bo kruh, medtem ko spite, naredil sam – zjutraj ga le še spečete. Stavim, da za to, da se uredite, odpeljete do trgovine, kupite kruh in se vrnete domov, povečini zapravite več kot eno uro časa, kolikor se kruh v povprečju peče. Kruh je ob tem tudi vedno dražji, pa se peke kljub temu še vedno loteva zelo malo ljudi.  

Žita, ki so pridelana na konvencionalen način, pogosto vsebujejo ostanke pesticidov, herbicidov in drugih škodljivih snovi. Za herbicid glifosat se pojavlja vedno več svaril o njegovi škodljivosti, pristojni uradi Evropske unije pa si pred tem zatiskajo oči in so presojo o njegovi uporabi s trenutnega leta prestavili na leto 2015. Če veste, da je z navedenim totalnim herbicidom po trenutni zakonodaji pridelek dovoljeno škropiti še teden dni pred žetvijo, niti najmanj ne preseneča, da ga je nemški Ökotest odkril kar v treh četrtinah testiranih živil (kruh, žemlje, testenine, kosmiči). Tik pred spravilom pridelkov lahko z njim tretirajo tudi stročnice, krompir in oljnice. O škodljivosti glifosata priča vedno več študij, ki pa jih je nemški zvezni inštitut za oceno tveganj zavrnil z razlago, da niso bile izvedene v skladu z mednarodno priznanimi pravili. Vendar pravila postavljajo ljudje in različne institucije, ponavadi pa so naravnana tako, da najbolj ustrezajo prav njim. O tem priča naslednji zgovoren primer o največji dovoljeni prisotnosti glifosata v živilih: tako smejo živila, za katera ni dovoljeno tretiranje tik pred spravilom, vsebovati le 0,1 mg/kg glifosata, pri tistih, ki jih lahko škropijo še teden dni pred žetvijo, pa je varnostna meja kar stokrat (!) višja (10 mg/kg). 

Če jeste običajno hrano, ki je pridelana na konvencionalen način, se v vašem telesu kopičijo tudi težke kovine, ki so posledica tretiranja polj s pesticidi. To ni edini način, s katerim se živila onesnažijo, pa vendar je vsak tvegani dejavnik bolje zaobiti kot živeti skladno z načelom: od nečesa moram umreti. Dodatno težavo predstavljajo tudi izropana tla, ki jih leto za letom izčrpavajo strupi in mineralna gnojila. Kaj lahko pričakujete od zrna, ki je na oko morda lepo, vendar prazno? Zgodba o vsemogočih manipulacijah z žiti pa se na polju pravzaprav komaj prične. Industrija v želji, da zadovolji naše čute in svoj pohlep po dobičku, iz žitnega zrnja ustvarja hrano, v kateri je toliko različnih proizvodnih postopkov in toliko različnih dodatkov, da je pravljica o zdravih žitih le še privid slepih in melodija gluhih. Ste pomislili, da bi tudi to lahko bil vzrok nenehni utrujenosti, pomanjkanju volje, radosti in energije za življenje in bivanje v vsej polnosti tukaj in zdaj? Poglejte v svoj krožnik in iz njega umaknite vse, kar ni nastalo v popolnem sožitju z naravo, nato pa to isto začutite v srcu in energija bo v hipu vzplamtela. 

Mnogi ljudje opažajo, da se njihovo počutje in zdravje zelo izboljšata, ko prenehajo uživati žita, ki vsebujejo gluten. To v praksi običajno pomeni, da izmed glutenskih žit v resnici črtajo pšenico, ki je najpogosteje uporabljeno žito, to pa nadomestijo z običajnimi žiti, ki ne vsebujejo glutena: ajda, proso, koruza in riž. Če nimate celiakije in imate radi žita, poskusite v svoj jedilnik vpeljati tudi nekatera druga žita, ki sicer vsebujejo gluten, vendar ta ni tako obremenjujoč kot pri pšenici, npr. piro, kamut, ječmen ali oves. Odlični brezglutenski žiti sta tudi kvinoja in amarant. Slednji, podobno kot ajda, pravzaprav sploh ni žito, vendar ga lahko uporabljamo na enak način.

Oglejmo si nekaj namigov, kako lahko iz kakovostnega, sonaravno vzgojenega žitnega zrnja ustvarite jed, ki vas bo napolnila z energijo, namesto da bi vam jo črpala: 

Ko žitno zrno stremo, se v istem trenutku prične proces oksidacije. Že v mesecu dni je vsebnost hranil tako nizka, da je hrana, pripravljena iz takšne moke, bolj polnilo kot živilo. Eno izmed najbolj koristnih kuhinjskih naprav tako predstavlja mlinček za moko, s katerim si lahko vsak hip ustvarite moko ali zdrob. Če pečete svoj kruh, se naložba zelo hitro povrne. Na tak način istočasno uživate polnozrnato moko, ki ni oropana dragocenih snovi, ki se nahajajo v dragoceni ovojnici. 

Ko žito namočite, v njem zbudite speči kalček – žito se, po domače povedano, zbudi. S tem se v žitu za nekajkrat poveča vsebnost vitaminov in mineralov. To si je koristno zapomniti, ko boste naslednjič pripravljali rižoto. 

Oborožite se z obiljem dobrega iz žitnih kalčkov. Iz pšenice so nared v dveh dneh, vse skupaj pa ne terja več kot deset minut dela, kolikor boste potrebovali za nekajkratno spiranje in odcejanje kalčkov. Če jih pustite še nekaj dni, bodo iz njih zrasle zelene bilke, ki bodo v zimskem pomanjkanju zelenja odličen vir zelenih kašastih sokov.

Kruh si pripravljajte s kislim testom. Nekaj dni priprave v resnici zahteva le nekaj potrpežljivosti, vendar skoraj nič dela. Ljudje smo zelo organizirani na številnih področjih, ko pa se je treba spomniti le drobnega koraka, ki nam omogoči bolj kakovostno hrano, smo pogosto površni. Pustite bakterijam, da opravijo svoje delo. Vaše črevesje in posledično počutje vam bosta še kako hvaležna.

Če vsak dan zaužijete pest žitne jedi ob bogati spremljavi različne zelenjave, zelišč in začimb, bo vaše telo pokalo od zdravja. Dela s pripravo takšnih jedi je zelo malo, če smo le nekoliko iznajdljivi. Na preprostem primeru to pomeni, da riž zvečer namočimo, zjutraj ga skuhamo, nato pa vročo posodo zavijemo v odejo, da se čim dlje ohrani toplota. Ob prihodu z dela nas pričaka še vedno topla jed, ki jo le še začinimo in dodamo nekaj na hitro prepražene sezonske zelenjave.