Skupaj razkrivamo

6.3.2013

Obsevanje živil z ionizirajočim sevanjem

Kaj je obsevanje živil z ionizirajočim sevanjem?
Ionizirajoče sevanje je sevanje, ki pri prehodu skozi snovi neposredno ali posredno ustvarja ione (električno nabite delce). Obsevanje živil z ionizirajočim sevanjem je nova tehnologija za zagotavljanje mikrobiološke varnosti živil, ki uniči zdravju škodljive mikroorganizme v živilih. Podobno kot termična obdelava živil tudi obsevanje živil uniči bakterije in parazite, ki bi sicer lahko povzročili okužbe in zastrupitve z živili.

Obsevanje živil ni nadomestilo za dobro higiensko, proizvodno ali kmetijsko prakso. Po uničenju mikroorganizmov z obsevanjem se živilo z nepravilnimi postopki transporta, skladiščenja, priprave in shranjevanja živila do zaužitja, lahko naknadno onesnaži z zdravju škodljivimi mikroorganizmi.

Obstajajo tri vrste tehnologij obsevanja živil z ionizirajočim sevanjem, pri vsaki se uporablja različna vrsta žarkov: 
1. Tehnologija z gama žarki uporablja sevanje radioaktivnih kemijskih elementov in sicer radioaktivnega izotopa kobalta (Co 60) ali cezija (Cs 137). Ti radioaktivni izotopi pri razpadanju oddajajo visoko energijske delce elektromagnetnega valovanja – fotone, imenovane gama žarki, ki lahko prodrejo v živila več kot meter globoko.
2. Tehnologija z elektronskimi žarki uporablja za obsevanje živil elektrone, ki jih ustvarjajo pospeševalniki (naprave za pospeševanje električnih delcev). Elektroni lahko prodrejo v živilo le do globine 3 cm, zato debelina obsevanega živila ne sme presegati te mere.
3. Tehnologija z X-žarki je najnovejša, uporablja se jo od leta 1996. Izvira iz tehnologije z elektronskimi žarki in se še vedno razvija. Aparat za pridobivanje X-žarkov je močnejša verzija rentgenskega aparata – cevi, ki se ga sicer uporablja za RTG (rentgensko) slikanje v bolnišnicah in zobozdravstvenih ambulantah. X-žarki nastanejo tako, da se žarek pospešenih elektronov usmeri v tanko ploščo zlata ali druge kovine, kar povzroči izstopanje rentgenskih fotonov oziroma X-žarkov iz druge strani plošče. Tako kot gama žarki lahko tudi X-žarki prodrejo skozi debelejše plasti živila. Živilo po obsevanju ni radioaktivno.

Kako obsevanje uniči mikroorganizme na/v živilih?
Osnovni mehanizem je poškodba molekule DNK (deoksiribonukleinska kislina) v jedru celice mikroorganizma. Pri obsevanju živil se energija žarkov prenese na vodo in druge molekule v mikroorganizmih. To povzroči nastanek kratko živečih, izredno reaktivnih kemijskih vrst (prostih radikalov), ki poškodujejo DNK, kar vodi v uničenje mikroorganizma.

Kolikšna moč obsevanja je potrebna za uničenje mikroorganizmov?
Energijo elektronskih žarkov in X-žarkov se meri z močjo pospeševalnikov oziroma aparata za pridobivanje X-žarkov, merska enota je elektron volt (eV). Aparati za pridobivanje elektronskih in X-žarkov za obsevanje živil običajno delajo z močjo 5 do 10 MeV (milijonov elektron voltov). Merska enota za absorbirano dozo ionizirajočega sevanja je grej, ki ga označujemo z Gy. To je mera za količino energije, ki se prenese oziroma absorbira v živilo, mikroorganizme ali druge snovi, ki se jih obseva. 10.000 Gy je 10 kilo grejev (10 kGy). 

Najvišja zakonsko dovoljena doza obsevanja živil je 10 kGy. Odločujoči faktor za potrebno moč obsevanja je velikost DNK v mikroorganizmu. Paraziti in insekti imajo velike količine DNK, zato jih hitro uničijo že nizke doze obsevanja (0,1 kGy).

Nekoliko višje doze so potrebne za uničenje bakterij (0,3 – 0,7 kGy), saj imajo manjšo DNK in še višje za spore bakterij (2,8 kGy). Virusi so najmanjši škodljivi mikroorganizmi, ki imajo nukleinsko kislino in so na splošno odporni na doze, ki se jih uporablja za obsevanje živil. Torej za uničenje virusov so potrebne doze 10 kGy ali več.

Samo za primerjavo, za uničenje salmonele (bakterije) v sveži perutnini, mora biti živilo obsevano z dozo do 4,5 kGy, kar je približno 7-milijonkrat višja doza, kot je potrebna za enkratno RTG-slikanje prsnega koša.

Ali je obsevanje živil v EU dovoljeno? V katerih državah?
Obsevanje živil je v Evropski skupnosti dovoljeno. Zahteve za obsevana živila in sestavine živil so določene v Direktivah Evropskega Parlamenta in Sveta 1999/2/ES in 1999/3/ES. V EU lahko obsevajo živila le s strani Evropske skupnosti avtorizirani oziroma odobreni objekti za obsevanje v državah članicah, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje te dejavnosti, določene v Priporočenem mednarodnem kodeksu ravnanja za obratovanje objektov za obsevanje živil.
Kodeks je izdala Skupna FAO/WHO Codex Allimentarius komisija. Za sedaj je v EU deset držav, v katerih se lahko izvaja obsevanje živil. Te države so Italija, Madžarska, Belgija, Češka republika, Nemčija, Španija, Francija, Nizozemska, Poljska in Združeno kraljestvo.

V skladu z Direktivo 1999/2/ES živila, ki je obsevano z ionizirajočim sevanjem ni dovoljeno uvažati iz tretjih držav, razen v primeru, če je bilo obsevano v objektu za obsevanje, ki ga je odobrila Skupnost. Za sedaj je Evropska skupnost odobrila uvoz obsevanih živil trem državam izven Skupnosti: Švici, Južno Afriški Republiki in Turčiji.
Seznam držav z naslovi in navedenimi tehnologijami obsevanja objektov v posamezni državi članici, kot tudi v tretjih državah, ki jih je odobrila Evropska skupnost, je objavljen na spletni strani Evropske komisije
.
Katera živila se v EU lahko obsevajo?
Glede na Direktivo 1999/2/ES kategorija živil, ki se jih v Skupnosti lahko obseva vključuje naslednja živila: posušena aromatična zelišča, začimbe in sezonsko zelenjavo. Nekatere države članice pa so poleg tega ohranile nacionalna dovoljenja za določena živila. Seznam živil in živilskih sestavin, ki se smejo obsevati z ionizirajočim sevanjem v posameznih državah članicah je naveden v Uradnem listu Evropske unije (2006/C 112/05). Dokument s seznamom je dostopen na spletni strani Ministrstva za zdravje RS.

Ta živila in živilske sestavine so: 
• globoko zamrznjena aromatična zelišča,
• krompir,
• džem,
• čebula,
• česen,
• šalotka,
• zelenjava,
• zrna stročnic,
• sadje,
• posušena zelenjava in sadje,
• žita,
• žitni kosmiči,
• kalčki za mlečne proizvode,
• riževa moka,
• arabski gumi,
• piščančje meso,
• perutnina,
• zamrznjeni žabji kraki,
• ribe in lupinarji,
• kozice,
• jajčni beljak,
• kazein,
• kazeinati,
• koagulati,
• dehidrirana kri,
• plazma.

Za uvrstitev vsakega živila na listo odobrenih živil za obsevanje je potrebna predhodna pozitivna ocena oziroma mnenje Znanstvenega odbora za hrano (ang. Scientific Committee on Food – SCF). SCF je v okviru Evropske skupnosti pristojen za pripravo znanstvenih mnenj na področju varnosti hrane.

Ali je v Sloveniji uvoz obsevanih živil dovoljen?
V Sloveniji objektov za obsevanje živil nimamo. Uvoz obsevanih živil pa ni prepovedan. Države članice namreč glede na 2. člen Direktive 1999/3/ES ne smejo prepovedati, omejevati ali ovirati trženja živil, obsevanih skladno z določbami Direktive. Pogoji za proizvodnjo, promet in uvoz obsevanih živil in živilskih sestavin so določeni v Pravilniku o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (Ul. RS št. 71/02, 86/03, 51/04), v nadaljevanju Pravilnik, ki vsebinsko povzema Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 1999/2/ES.

Živila namenjena končnemu potrošniku in javnim obratom, ki so bila obsevana z ionizirajočim sevanjem, morajo glede na 5. člen Pravilnika imeti oznako »obsevano« ali »obdelano z ionizirajočim sevanjem«.

Ali so obsevana živila v EU in Sloveniji nadzorovana?
Da. Glede na 7. člen Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 1999/2/ES, morajo države članice Evropski komisiji vsako leto predložiti:
• Rezultate pregledov objektov za ionizirajoče obsevanje, zlasti kar zadeva skupine in količine obsevanih proizvodov in uporabljenih doz;
• Rezultate pregledov v fazi trženja proizvodov in podatke o postopkih, uporabljenih za ugotavljanje obsevanosti živil.

 Evropska komisija na svojih spletnih straneh objavlja skupna letna poročila o obsevanih živilih za vse države članice. V letu 2005 je 17 držav članic poročalo, da so izvedle preglede živil na trgu. Pregledanih je bilo skupno 7.011 vzorcev živil. Za približno 4 % proizvodov je bilo ugotovljeno, da so bili nezakonito obsevani in /ali neoznačeni. Največ proizvodov, ki niso izpolnjevali zahtev, je bilo iz Azije.

V Sloveniji izvaja uradni nadzor nad obsevanimi živili Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). Glede na poročila ZIRS-a o obsevanih živilih je bilo v Sloveniji v letu 2005 analiziranih 10 vzorcev zelišč in začimb. Pregledani vzorci niso bili obsevani. V letu 2006 je bilo analiziranih 40 vzorcev živil (začimbe, prehranska dopolnila, uprašena živila), od teh 28 vzorcev ni bilo obsevanih, pri 9-ih vzorcih je bil rezultat nejasen, 3 vzorci pa so bili obsevani in nepravilno označeni.

Viri:
1. CDC. Food irradiation.
2. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 1999/2/ES.
3. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 1999/3/ES.
4. Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (Ul RS 71/02, 86/03, 51/04).
5. WHO. High-dose irradiation: wholesomeness of food irradiated with doses above 10KGy, a joint FAO/IAEA/WHO study group. Geneva Switzerland, 15-20 Sept. 1997.
6. European Commission. Scientific Committee on food. Revision of the opinion of the Committee on Food on the irradiation of food, 24 April 2003.
7. Uradni list EU. Poročilo Komisije o obsevanju živil za leto 2005.
8. Uradni list EU (2006/C 112/05). Seznam dovoljenj držav članic glede živil in živilskih sestavin, ki se smejo obsevati z ionizirajočim sevanjem.

Ključne besede:
sevanje, ionizirajoče sevanje, obsevanje živil, gama žarki, X-žarki, elektronski žarki,

 

Sorodni članki:

0,046875

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: