Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembno vlogo ima v našem življenju koža. Gre namreč za prav tako življenjsko pomemben organ, kot so, denimo, želodec, jetra, črevo ali ledvici. Kadar koža ne opravlja svoje funkcije, lahko človek umre v nekaj urah. To je veliko prej, kakor če bi mu odstranili želodec!

Površina kože je pri odraslem človeku približno dva kvadratna metra. Tako je koža eden izmed največjih organov našega telesa. Tretjina celotne krvi je v lasnicah kože. Kvadratni centimeter ima približno tri milijone celic in številne natančne organe, ki morajo delovati pravilno, da je ohranjeno človekovo zdravje. Manj smo, na primer, občutljivi na mraz kot na vročino in bolečina je manjša v mrazu, saj imamo v enem kvadratnem centimetru kože od dve do tri čutnice za mraz, za vročino pa jih je šestkrat več. Na tej površini imamo od 10 do 20 las, od 12 do 15 lojnic in od 90 do 120 znojnic! Ko s prsti otipamo blago in ločimo svilo od bombaža, pri tem sodeluje približno 25 drobnih organov. Če si pripremo prst z vrati, je prizadetih 200 čutnic v enem kvadratnem centimetru kože!

Iz teh čutnic se dražljaji prenašajo po živcih v možgane.

Zgornjo plast kože imenujemo vrhnjica. Sestavljajo jo epitelijske celice. Spodnja plast je mnogo debelejša usnjica, ki je iz vezivnega tkiva. Zgornja plast sestoji iz 20 celičnih plasti, česar ne vidimo nikjer v telesu. To je zaščita, da ne krvavimo, ko se ta plast odrgne. Ta del kože je tudi neobčutljiv, zato pri odrgnjenju ne čutimo bolečine. Pri poškodbi spodnje plasti kože, na primer ob dotiku z vrelo vodo, pa vidimo, da je ta del močno občutljiv. Zgornje plasti kože se nenehno obnavljajo. Kadar je ta sposobnost okrnjena, dobimo oroženelo ali luskavo kožo, ki je pogosta na glavi. 

Naša koža je živo usnje in jo samodejno mažejo lojnice, kolikor je treba. Nemastna koža je občutljiva. Takšna koža se mnogo lažje poškoduje pri prehladu, okužbah ali sončenju. Pri umivanju z milom ne odstranimo samo nečistoč, temveč hkrati raztopimo tudi loj. To pomeni, da odstranimo mast, varovalno plast kože. Zato je pomembno, da si vsaj pozimi, pa tudi poleti, po umivanju namažemo kožo z mazilnim oljem. 

Izkušnje so pokazale, da je za kožo, pa tudi za organe v koži, zlasti za kapilare in živce, najboljše šentjanževo olje. Ker je to olje samo po sebi premastno, ga mešamo z eteričnimi zeliščnimi olji, saj se tako njegovo dobrodejno delovanje še poveča. Izvrstno je tudi kot olje za masažo, zato naj ne manjka med sredstvi za nego telesa. 

Kadar je delovanje lojnice okrnjeno, je koža razpokana in krhka. V takšnih primerih uporabimo lanolinsko kremo in koža postane kmalu normalna. Takšna krema je naravna in zdravilna krema Bioforce, ki ima v lanolinski podlagi še arniko in druga zdravilna zelišča, pomembna za nego kože. Uporabna je tudi pri sončnih opeklinah. Njene varovalne lastnosti delujejo najbolje, če si namastimo kožo s kremo že več dni pred, na primer, višinskim sončenjem itd. 

Znojnice

Človeško telo ima približno dva milijona znojnic. Vsaka od njih je dolga približno pol centimetra. Dnevno izhlapi iz telesa, ne da bi se pri tem znojili, od 1 do 1,5 litra vode! Pri pretiranem znojenju v savni ali tropskih krajih pa lahko telo izloči do desetkrat več vode. Če bi vse znojne pore pretopili v cev, bi imela ta premer 25–30 cm! Torej je povsem normalno, da skozi takšno cev uide toliko vode. Znoj je slan in kisel, sestoji se iz natrijeve soli, žveplene kisline, železa, fosforja, mlečne kisline in ravno toliko sečnine, kolikor je izločajo ledvice. Zato je koža poznana kot tretja ledvica! Skozi kožo se prav tako lahko izločajo tudi strupene snovi. Posledica izločanja takih snovi skozi kožo so izpuščaji in ekcemi. Nujno je torej, da kožnih težav ne zdravimo le površinsko. Potilne kure so pri tem lahko v veliko pomoč.

Porjavimo zaradi določenih valovnih dolžin sončnih žarkov, ki jih je največ v sončni svetlobi v planinah in ob morju. Tirozin se spremeni v barvno snov in ta pigment, ki tako lepo obarva kožo, jo varuje pred opeklinami. Sočasno pa tudi spodbuja nastajanje imunskih snovi proti številnim okužbam, predvsem proti tuberkulozi in drugim boleznim dihal. Težav s kostmi prav tako ne bi bilo, če bi otroke hranili z naravno hrano in skrbeli, da bi bili čim več na soncu in svežem zraku. Pri sončenju se ergosterin v človeškem telesu pod vplivom UV žarkov spremeni v vitamin D. Znano je, da je pomanjkanje vitamina D in kalcija eden izmed poglavitnih krivcev sprememb na kosteh. Napeto in prožno telo je zdravo in lepo. Ugotovili so namreč, da se z ustreznim sončenjem zvišuje napetost in prožnost telesa oziroma bolje rečeno – človeku se poveča vitalnost. Koža je kakor antena, ki žarke sprejema in oddaja. Zanimivo je tudi, da po sončenju bolje vidimo in slišimo.