Skupaj razkrivamo

29.6.2008

Koliko pesticidov je v naši hrani?

Povzetek poročila Evropske komisije, objavljenega 17. 10. 2007 za leto 2005

Verjetno se vsakič, ko hodite med sadjem in zelenjavo, sprašujete, koliko je ostankov pesticidov v tistem, kar bi za naše zdravje moralo biti najboljša hrana.
Dokument, ki ga povzemamo, bi stežka imenovali »novica«, saj govori o stanju v letu 2005, kar je, priznali boste, tako dolgo nazaj, da vaši otroci zdaj že hodijo v vrtec, če so rojeni v letu na katero se nanaša to poročilo.
Novejšega pa ni na voljo. Sodeč po datumu objave poročila, bodo administrativni mlini obdelovali podatke iz leta 2007 do novembra 2009.

Vseeno je poročilo, posebej če gledamo trende za zadnjih deset let, zelo pomenljivo.

Največ ostankov pesticidov je v sadju in zelenjavi!
Nadzorovalni programi (monitoring), v katere je vključena tudi Slovenija, so pregledovali sadje in zelenjavo, žitarice, procesirano hrano in posebej hrano za dojenčke.
Največ vzorcev (52.295) je iz kategorije sadje in zelenjava. Ostanke pesticidov so ugotovili v 49 % pregledanih izdelkov, od tega je bila zgornja dovoljena meja prekoračena pri 4,9 % vzorcev po nacionalni zakonodaji oz. pri 3,1 %, če upoštevamo le evropsko zakonodajo.

Pri žitaricah je bilo stanje občutno boljše. Ostanke pesticidov so našli v 21 % primerov, od tega pa so bili le pri 0,8 % pesticidi prisotni v količinah nad dovoljeno mejo.

Otroška hrana je najbolj varna. Pregledanih je bilo 1727 vzorcev. Le v 6 % primerov so našli ostanke pesticidov, od tega je bil vsak deseti nad dovoljeno mejo (skupaj 0,6 % prekoračitev).

Opazna je razlika med varnostjo sadja in zelenjave, proizvedene v EU, v primerjavi z uvoženim blagom. V vzorcih, vzetih iz uvoženih produktov, je bilo 6,5 % prekoračitev zgornje dovoljene meje, v Evropi pa so te meje prekoračene pri 2,4 % primerov, kar je skoraj trikrat manj.

V katerih državah je v živilih največ pesticidov?
Zanimivo je, da tega podatka v poročilu za 2005 ni več. Obstajal je v prejšnjih poročilih, in ker se skozi leta ni veliko spreminjal, ga objavljamo, da dobite bolj celovito sliko.
Pogosto naletimo na dvome v kakovost izdelkov, ki prihajajo iz Italije. Mogoče vas bodo podatki prepričali v nasprotno. Italija ima najmanjši odstotek živil, v katerih so našli prisotne pesticide. V letu 2001, ko je v Evropi bilo povprečno 41 % živil z ostanki pesticidov, je bilo stanje v Italiji občutno boljše (31 %). Enako je s številom živil, ki so presegla zgornje dovoljene meje. Od evropskega povprečja so bili Italijani boljši za trikrat, imeli so le 1,3 % živil s preseženo zgornjo mejo.
Daleč nad povprečjem po »onesnaženosti« živil so Nizozemci, ki so imeli 59 % živil z ostanki pesticidov in 9,1 % živil s prekoračeno zgornjo mejo prisotnosti pesticidov. Na tem negativnem seznamu prekoračitev zgornjih meja so tudi Avstrija  s 7,3 % ter Portugalska in Finska s 5,8 %.

Trendi so zaskrbljujoči
Odstotek živil, v katerih ni bilo ostankov pesticidov, od leta 1999 vztrajno upada. Tako smo s 64 % živil brez pesticidov padli na 52 %, kar je najnižje, odkar se spremlja prisotnost pesticidov. Delno so ti rezultati posledica boljšega nadzora in zmogljivosti laboratorijev, ki zdaj lahko ugotovijo tudi manjše vsebnosti ostankov pesticidov kot včasih. Vendar ta razlaga v celoti ne zdrži, ker se odstotek ugotovljenih prekoračitev dovoljene količine pesticidov v živilih nenehno povečuje. Ta je v letu 1996 znašal 3 %, v letu 2005 pa 5 % živil.

Povedano drugače: če vsak dan uživate sadje in zelenjavo, boste 20 dni v letu uživali takšnega, ki vsebuje količino pesticidov nad zgornjo dovoljeno mejo! Se vam to zdi sprejemljivo? Sodeč po hladnosti, s katero Evropska komisija le ugotavlja številke in riše diagrame, ne naredi pa odločnih potez za to, da bi se kaj spremenilo, je za državo takšna ruleta z vašim zdravjem sprejemljiva.

Vse več »koktajlov«!
Že o tem, kako se določajo zgornje dovoljene meje, bi se dalo veliko razpravljati. Posebej v luči dejstva, da so najpogostejši odkriti ostanki pesticidov iz skupine fungicidov, za katere je celo EPA (Enviromental Protection Agency, ZDA) priznala, da jih je 90 % potencialno rakotvornih.
Večina določenih zgornjih meja temelji na poskusih na živalih, vemo pa, da je ta metoda zelo pogosto nezanesljiva. Kratkoročni poskusi so nepomembni tudi v primerih, ko gre za pesticide s kumulativnim delovanjem. Ti svojih posledic res ne pokažejo v nekaj tednih, v nekaj desetletjih pa zagotovo!
Najbolj zaskrbljujoče je nenehno povečevanje uporabe mešanih pesticidov, imenovanih »koktajli«. V želji, da ne bi prebili zgornjih dovoljenih meja, proizvajalci uporabljajo različne pesticide. S tem pa se ustvarjajo zvarki, o katerih delovanju naša znanost ve zelo malo. Nekaj poskusov je pokazalo alarmantne rezultate. Na primer, dovoljena količina dveh manj nevarnih pesticidov ima lahko v »koktajlu« tisočkrat bolj strupen učinek.
Vse naše analize in raziskave se še vedno izvajajo tako, kot da bi bili v dnevu, tednu ali daljšem časovnem obdobju izpostavljeni le eni kemikaliji. Resnica pa je daleč od tega.
Leta 1998 so našli 13,7 % vzorcev z večjim številom ostankov pesticidov, v letu 2005 pa jih je bilo dvakrat več (26,7 %). Povečuje se tudi število pesticidov, ki jih identificirajo v posameznem živilu. Leta 1998 je največje število pesticidov, ki so jih našli v enem živilu, bilo 8, v letu 2005 pa so v posameznem živilu identificirali celo 23 različnih pesticidov.
V celotnem poročilu je ravno ta podatek najbolj zaskrbljujoč, ker postavlja pod veliki vprašaj že tako ali tako problematičen način določanja zgornjih dovoljenih meja.
Dejstvo, da vsak četrti izdelek vsebuje ostanke dveh ali več pesticidov in da jih lahko na dan zaužijemo celo vrsto, nas mora zaskrbeti.
Ne pozabite, da monitoring pesticidov ne zajema mleka, jajc in mesnih izdelkov. Če vemo, da se pesticidi kopičijo po prehranski verigi navzgor in da dosegajo v mesu in maščobnem tkivu desetkratne vrednosti ostankov, prisotnih v krmi, lahko postanemo le še bolj zaskrbljeni.

Kje se skrivajo ostanki pesticidov?
V želji, da bi rezultati monitoringa bili čim bolj primerljivi, Evropska komisija za vsako leto določi osnovne kategorije izdelkov, ki jih bodo spremljali na vseh trgih Evropske skupnosti. S tem se doseže veliko število vzorcev posameznih kategorij izdelkov, kar daje zanesljivejše rezultate. Petina vseh vzorcev je namenjena monitoringu izbranih živil, preostali vzorci so razpršeni na vsa druga živila.
 V letu 2005 so bili pod drobnogledom fižol, krompir, korenje, hruške, pomaranče, mandarine, špinača, riž in kumare. Rekorderji po prisotnosti kemikalij so mandarine. Le 19 % vzorcev je bilo brez ostankov pesticidov. Sledijo pomaranče (27 %) in hruške (29 %). Če upoštevamo dejstvo, da mandarine in pomaranče lupimo in s tem zmanjšamo vnos večjega dela ostankov pesticidov, ostajajo najbolj problematične hruške, ki jih praviloma uživamo z lupino.
Ko gre za količine ostankov pesticidov, ki presegajo zgornje dovoljene meje, sta se kot najbolj problematična pokazala fižol (8,8 % vzorcev presega zgornjo dovoljeno mejo) ter špinača s 6,6 %.

V letu 2004 so bili pod drobnogledom jabolka, paradižniki, zelena solata, jagode, por, pomarančni sok, zelje in oves. Najbolj problematične so bile jagode – le 34 % jih je bilo brez ostankov pesticidov, 2,8 % njihovih vzorcev pa je vsebovalo ostanke pesticidov čez zgornjo dovoljeno mejo. Sledila so jabolka – le 39 % jih je bilo brez ostankov pesticidov.
Več kot polovica preverjenih zelenih solat (pregledali so 2301 vzorec) je vsebovala ostanke pesticidov (51 %). Pri solati je bilo tudi največ vzorcev, ki so presegali zgornje dovoljene meje vsebnosti pesticidov, in sicer 3,3 %.
Če kupujete paradižnik, je verjetnost, da naletite na takšnega z ostanki pesticidov, 1 : 3. Ostanke pesticidov je namreč vseboval vsak tretji pregledani vzorec.

Celotna poročila preberite na strani:

http://ec.europa.eu/food/fvo/specialreports/pesticide_residues/report_2006_en.pdf

http://ec.europa.eu/food/fvo/specialreports/pesticide_residues/report_2005_en.pdf

http://ec.europa.eu/food/fvo/specialreports/pesticide_residues/report_2004_en.pdf

http://ec.europa.eu/food/fvo/specialreports/pesticide_residues/report_2003_en.pdf


Ključne besede:
ostanki pesticidov, pesticidi, hrana, sadje, zelenjava

 

Sorodni članki:

1,101563

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: