Skupaj razkrivamo

12.10.2013

Sodobna hiša za sodobne bolezni

Besedilo: Karmen Prah

Pravijo, da je kultura bivanja danes na veliko višji ravni kot včasih. Že pred nekaj desetletji se je govorilo, da so nova stanovanja komfortna – to bi pomenilo, da je v njih veliko lepše živeti. Res nam ni več treba na stranišče izven hiše. Vode ne prinašamo v vrčih. Stanovanja so bolj suha. 
Ob teh nedvomno pomembnih pridobitvah pa se je pod krinko sodobnosti skrila še marsikatera novost, ki nam načenja zdravje in vpliva na naše počutje. 

Vlaga
Res je, da so stara domovanja pogosto trpela zaradi presežka vlage. Novi materiali, ki omogočajo, da so stavbe popolnoma izolirane, to težavo rešujejo – vlaga ne vdira vanje od zunaj, vendar pa se zdaj pojavlja nova težava, ki je prej nismo imeli – hiše ne dihajo več. Zato strokovnjaki ugotavljajo, da je zrak v bivalnih in delovnih prostorih postal tako slab in obremenjen s pozitivnimi ioni, da že načenja naše zdravje. Zelo pogoste so tudi različne oblike plesni, ki se ustvarjajo zaradi kondenza v sicer nepredušno zaprtih prostorih. 

Nevarni hlapi
Verjeli ali ne, največ strupa v lastni dom pripeljemo sami. V naših novicah smo že veliko pisali o arzenalu strupov, ki se skrivajo v talnih oblogah, laminatih, vzmetnicah, sodobnem pohištvu, negorljivih tkaninah, barvah in lakih, ...

Elektrosmog
Tega strupa ne moremo vohati, težko ga izmerimo, ga pa še kako občutimo. Kljub temu da je vse več znanstvenikov, ki ugotavljajo, da procese v telesu uravnavajo zelo občutljiva valovanja, zaradi česar zunanje „motnje“ zmotijo domala vse procese v našem telesu, naša izpostavljenost električnemu smogu postaja iz dneva v dan večja. Računalniki, telefoni in druga sodobna elektronika postajajo „novi organ“, brez katerega mnogi ne zmorejo biti niti nekaj minut. Ker gre za naprave, ki lahko zmotijo delovanje vašega hormonskega sistema (predvsem ščitnice), s tem pa se podrejo skoraj vsi procesi v telesu, bi se te nevarnosti morali zavedati in tveganja zmanjšati, kjer koli se da. Ne rečemo, da bi morali živeti brez vseh „sodobnih tehnoloških dosežkov“ – moramo pa upoštevati meje telesa, koliko tega sevanja lahko prenese. Pri tem je pomembno vedeti, da je za telo najpomembneje, da ga zaščitimo pred strupom in elektrosmogom v času počitka, saj takrat potekajo regenerativni in razstrupljevalni procesi. Če že ne moremo očistiti hiše in pisarne, poskrbimo vsaj za to, da bo naša spalnica telesu prijazna. 
Digitalne ure, telefoni, ki jih uporabljamo kot budilke, televizor in druga tehnika nimajo kaj početi v spalnici – če želimo dober spanec in zdravo telo, seveda. 

Vodovod
Ne oporekamo, da je življenje ob pipi, iz katere teče mrzla ali topla voda, zelo udobno. Vprašanje pa je, kaj teče iz pipe. Zaradi vse večjega onesnaženja naše podtalnice (tudi to je cena napredka) je vodo treba vse bolj predelovati, čistiti in klorirati. Zato je njena kakovost vse slabša. Ko ni denarja za zdravju bolj prijazne metode, se vzdrževalci vodovoda vse bolj zatekajo h kloriranju, ta pa dela razdejanje v naših telesih. Klor je ubijalec bakterij. Ko jih v vodi zmanjka, nadaljuje tudi v naših prebavilih, zato poškoduje črevesno floro in naredi več prostora kvasovkam. Prej smo po pitno vodo morali z vrčem do izvira. Danes pa moramo mrtvo in pogojno užitno vodo znova „oživeti“ pred zaužitjem s pomočjo filtrov, kristalov, energijskih vrčkov ali s pomočjo vrtinčenja. 
Nazadnje se človek vpraša, ali smo zares tako veliko pridobili?
____________________________________________________________________
Mumije 20. stoletja!
Sliši se kot črna komedija: človeška trupla so v takšni meri prepojena s kemikalijami, da se razgrajujejo veliko bolj počasi kot prej. Nemci so se prvi začeli ukvarjati z „mumijami 20. stoletja“, ki tudi 40 let po pokopu nočejo razpasti. Težava je še toliko bolj pereča v pravoslavnih državah, kjer Cerkev ne dovoljuje upepelitev. Nova težava pa so tudi „strupeni mrliči“, ki so prepojeni z zdravili, količina strupov v njihovem telesu pa je tako velika, da bi jih morali obravnavati kot „nevarne odpadke“. 
____________________________________________________________________
Koncerni tožijo ljudstvo
O tem, da so nam lobiji, ki pišejo zakone, „prevzeli“ našo državo, se v Sloveniji že dolgo govori. Očitno se je podobno zgodilo tudi na svetovni ravni. 
Koncerni, ki so sprva uspeli doseči skoraj neomejene pravice zastrupljanja tega planeta in njegovega prebivalstva, nočejo sprejeti, da bi jim lahko to pravico omejili. 
Ko jim zanje neugodne zakonodaje ne uspe zaustaviti z lobiranjem, s podkupovanjem ali z izdelavo „znanstvenih mnenj“, ki naj bi govorila njim v prid, se lotijo tožb. 
Podjetje Bayer tako toži Evropsko skupnost zaradi prepovedi uporabe njihovega pesticida, ki škoduje čebelam. Tobačni gigant Philip Morris toži vlado Avstralije zaradi novih zakonov, s katerimi poskušajo zmanjšati kajenje med najstniki. Podjetje Chevron pa je najelo 2.000 odvetnikov, da se izogne plačilu škode v višini 19 milijard dolarjev, ki jo je izliv nafte povzročil Ekvadorju.
Ali je zmanjševanje dobičkov velikih podjetij zares postalo nedopustno dejanje? 


Ključne besede:
kultura bivanja, vlaga, nevarni hlapi, elektrosmog, vodovod, voda, strupi

 

Sorodni članki:

3,076172E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: