Skupaj razkrivamo

5.11.2013

Temna živila imajo svetlo prihodnost
Besedilo: Tina Krebs

Barva ni le ličilo za živila. V njej se skriva veliko rešitev za težave sodobnega človeka, zlasti za temačno obdobje, v katerega prihajamo. 

Zakaj je črni ali rdeči fižol bolj zdrav od belega? Zakaj ima črni sezam veliko več moči od belega, saj gre navsezadnje zgolj za različico iste rastline? To, kar daje živilom temno rdečo, purpurno ali črno barvo, utegnejo biti zelo zdravilni antioksidanti iz skupine antocianinov.

Z naraščanjem različnih civilizacijskih bolezni so se znanstveniki, ki iščejo rešitve na področju prehrane, lotili pregledovanja rastlinskih zakladov na vseh kontinentih v upanju, da bodo v naravi našli snovi, ki jih danes večini ljudi primanjkuje. 

Že pred leti, ko smo raziskovali to vprašanje, smo izvedeli, da je sestava hranil v nedotaknjenih avtohtonih rastlinah drugačna kot pri rastlinah, ki so prestale nešteta žlahtnjenja. Predstavljajte si, da nekdo žlahtni Mozartovo glasbo na način, da odstrani polovico violin, doda pa trikrat toliko bobnov. Bi bila to še vedno zdravilna glasba? Podobno se dogaja tudi z rastlinami, ki imajo v svoji osnovni različici določeno razmerje, ko pa želimo z žlahtnjenjem dobiti česa več, to nujno pomeni, da bo na koncu tudi nečesa manj kot v izvirni „kompoziciji“. 

Zato nedotaknjeni divji črni sezam, ki ga še vedno gojijo pod Himalajo, po svojih krepčilnih močeh ni primerljiv s sodobnimi različicami črnega sezama, ki imajo večje donose. Enako velja tudi za črno kumino, črno lečo, črni fižol, …

Tudi raziskovanje mace je pokazalo, da sta temnejši – črna in škrlatna maca veliko močnejši od bele. Glede na raziskave je črna maca priporočljiva za dvig energije ter izboljšanje spolne in reproduktivne funkcije pri moških. Škrlatno pa uporabljajo ženske za uravnavanje hormonskega sistema in izboljšanje reproduktivnih funkcij. Zato je dobro biti pri izbiri izdelkov, ki dobesedno preplavljajo naš trg, pozoren tudi na vir, iz katerega pridelujejo prah mace. 

Kaj skriva škrlatna koruza?
Pravijo, da je v prerokbah latinskoameriških ljudstev zapisano, da se bo prava preobrazba Evropejcev začela, ko bomo začeli uživati škrlatno koruzo. No, škrlatna koruza je že prišla na naša tla. Nedvomno gre za kakovostno funkcionalno živilo (superživilo), ki vsebuje zelo veliko antioksidantov. 100 gramov sveže škrlatne koruze vsebuje 16,4 mg/g antocianinov, kar je od 5- do 10-krat več, kot jih najdemo v svežih borovnicah. 

Tudi splošni antioksidativni potencial te rastline je spoštovanja vreden. Če ga primerjamo z vitaminom E (oziroma z njegovo sintezno obliko Trolox), ki je osnova za izračune vrednosti ORAC, s katerimi se izraža antioksidativni potencial, je antocianin C3G, ki ga vsebuje škrlatna koruza, 3,5-krat močnejši. Dosedanje raziskave so potrdile, da antioksidanti škrlatne koruze predstavljajo močno zaščito pred UV poškodbami, delujejo protivnetno, zavirajo razvoj rakavih celic in ščitijo pred rakom debelega črevesa (Vir: HerbalGram. 2005; 65:46.49).

Ali še vedno niste prepričani v dejstvo, da barva v tolikšni meri vpliva na delovanje živila? Tudi japonske znanstvenike je to zanimalo. Zato so eno skupino mišk hranili z mastno hrano, drugo pa z mastno hrano, ki so ji dodali še antioksidant C3G iz škrlatne koruze. Zanimivo je, da so se po 12 tednih, ob enaki količini zaužitih maščob in kalorij, v drugi skupini miške veliko manj zredile. 

Vse navedeno so zgolj izolirani opisi nekaterih sestavin, ki so jih do zdaj našli v škrlatni koruzi. Zagotovo pa vse navedeno predstavlja le delček celostnih potencialov živil, ki se jih sodobno žlahtnjenje še ni lotilo. 

Črni zakladi iz našega okolja
Tudi v Sloveniji raste nekaj rastlin, ki si po svojih močeh zaslužijo ime superživila. Prva med njimi je zagotovo aronija (Aronie melanocarpa). Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianinov, vitamin P, C, B in A.

Med zaklade lahko uvrstimo tudi divjerastoče borovnice, črni ribez, drnule, brusnice in robide. 

Kaj pa črno vino?
Če imate srečo zaužiti takšnega, v katerem ni ostankov škropiv, potem lahko tudi za kozarec črnega vina rečemo, da vam bo „v zdravje“. Na žalost pa 96 % vseh testiranih vin vsebuje toliko ostankov težkih kovin, da je vprašljivo, ali so sploh še užitna. 

Ključne besede:
črni fižol, črni sezam, antioksidanti, črna maca, škrlatna koruza, aronija, črno vino

 

Sorodni članki:

0,046875

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: