Skupaj razkrivamo

12.2.2014

Od kdaj zdrava pamet ni metodološko sprejemljiva?

Pred časom smo pisali o „kontroverznem“ poskusu, ki ga je izvedel Gilles-Eric Seralini, ko je z gensko spremenjeno koruzo hranil podgane in ugotovil, da takšna prehrana prispeva k nastajanju rakavih tvorb.

Ali s sprašujete, kaj je v tem kontroverznega? 

Sprva so poskusili metodološko ovreči njegov poskus, pa ni šlo. Ker industriji ni uspelo najti napake v poskusu, so kot izgovor za zavrnitev študije uporabili razlog, da je raziskava trajala predolgo. 

Monsantova študija, s katero je sam uspešno dokazal neškodljivost svoje odporne koruze NK603, je trajala 90 dni. Toksične obremenitve, ki so nastale v tem času, so označili kot metodološko nepomembne. Na osnovi Monsantovih dokazov je tudi EFSA (Evropska agencija za varno hrano) potrdila varnost Monsantove koruze. Torej je metodološko sprejemljivo, da varnost dokazuje tisti, ki ima od prodaje največ koristi?

Istočasno pa nam sporočajo, da metodološko ni sprejemljivo, če nas zanima, kako bo takšna hrana delovala na daljši rok. 

Če korporacije pričakujejo, da bomo njihove „izdelke“ uživali ali z njimi krmili živali vse življenje, je pomembno vedeti, kaj se dogaja po daljšem času uživanja. 
Če EFSA takšen znanstveni pristop zavrača kot „neznanstvenega“, ker, kot navajajo, „ni v skladu s sprejetimi znanstvenimi standardi“, nam to veliko pove o sodobni opredelitvi znanosti.

_______________________________________________________________
Igra mačke in miši z zdravo pametjo
Leta 2007 je Evropska komisija prepovedala uporabo številnih potencialno nevarnih snovi v barvah za lase, med njimi tudi aromatskih aminov, ki so kancerogene sestavine. Težko smo čakali da bodo na police prišle varne barve, pa smo se ušteli. 

Res je v barvah ni več bilo prepovedanih spojin – vendar to ne pomeni da v njih ni več bilo rakotvornih aminov. Kako je to možno se sprašujete… Preprosto so naredili zelo podobne sestavine, iz skoraj enakih kemikalij, le da so te zdaj dobile novo ime, za katero prepovedi ne veljajo.
 
Zelo svež primer je “nategovanje” potrošnikov pri označevanji GSO v medu. Kot ste verjetno spremljali v januarskih medijih, nimate pravice vedeti ali kupujete med v katerem je prisoten cvetni prah gensko spremenjenih rastlin. To so dosegli s pravniško igrico, da so cvetni prah razglasili za sestavni del. Če bi bil sestavina bi moral biti označen. Za sestavni del pa to ne velja. 

Ključne besede:
GSO, koruza, poskusi, Monsanto, EFSA, barve za lase, kemikalije, med

 

Sorodni članki:

0,671875

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: