Skupaj razkrivamo

29.8.2014

Toliko zastrupljanja zaradi 5 % več pridelka?

Argument o koristnem vplivu pesticidov na donos pridelka smo že tolikokrat slišali, da ga je večina ljudi sprejela kot resničnega. Pa je res tako?

Zagovorniki pesticidov nenehno navajajo, da bi bil brez njih pridelek razpolovljen, vse bolj množično prebivalstvo pa obsojeno na lakoto. 

Masanobu Fukuoko imajo mnogi za očeta permakulture. Za razliko od Sepha Holzerja in podobnih kmetov, ki so do svojih spoznanj prišli predvsem s pomočjo svoje kmečke pameti, je Masanobu Fokuoka svojo kariero začel v fitosanitarni inšpekciji in se je ukvarjal s fitopatološkim pregledom rastlin. Nato je življenje hotelo, da se je njegova življenjska pot zasukala za 180 stopinj. 

Njegova knjiga „Revolucija ene slamice“, ki je končno na razpolago tudi v slovenskem jeziku, je veliko več kot le priročnik, kako pridelati veliko hrane z minimalno dela in finančnega vložka. Res je, da vam zemlje ne bo treba razbijati in globoko prekopavati – zagotovo pa boste morali razbiti veliko priučenih vzorcev v razmišljanju. 

Eden med njimi je tudi ta, da bo več dela, več gnojila in več škropiv zanesljiva pot do večjega pridelka. Z natančnimi izračuni in dolgoletnimi opazovanji je Fukuoka prišel do spoznanja, da lahko znanstvena metoda kmetovanja, z vsem dodatnim delom, naložbami in uničevanjem okolja, prispeva le 5 % večji donos. 

Vse dokaze, ki jih pri tem navaja, je težko strniti v tako majhen prostor, zato vam toplo priporočamo, da se seznanite z njegovimi poskusi in sklepi. Na kratko pa lahko povemo, da v naravi deluje načelo komplementarnosti – uravnovešanja. V prvi vrsti velja pravilo, da škodljivci ali bolezni ne napadajo vseh rastlin. Napadajo predvsem šibke rastline, zato, denimo, 20 % poškodovanih rastlin ne pomeni 20 % izpada pridelka. Če škodljivci poškodujejo šibke rastline, hkrati omogočijo več prostora za nepoškodovane rastline, ki imajo nato večji donos, kot bi bil sicer. Ko ne dodajamo dušikovih gnojil, bo rast bolj počasna, s tem pa bo tudi rastlina bolj odporna, potrebovala bo manj vode in bo manj okusna škodljivcem. 

Da vse, kar je ugotovil, zares drži, dokazujejo tudi njegovi pridelki. Njegov donos riža, ječmena in mandarin je bil vsaj enakovreden tistemu na poljih, obdelanih v skladu s sodobno agroznanostjo. In medtem ko so ostali kmetje iz leta v leto imeli vse slabšo zemljo in vse več težav, je bilo na poljih Masanobu Fukuoke iz leta v leto bolje. 

„Najbrž bo zvenelo ironično, če rečem, da je znanost dobra samo za to, da ugotovi, kako majhna je človeška pamet,“ pravi g. Fukuoka. O tej pameti pa je še zapisal:
„Človeška civilizacija, ki se ponaša z zaslepljeno satansko pametjo, je konstrukt, zgrajen na velemestih, oropanih zelenja, in blizu je dan, ko se bo dobesedno razblinila kakor fatamorgana na puščavskem obzorju. Zdaj človek stoji na razpotju: ali postati brezdoma sirota vesolja ali pa se obrniti in vrniti v božji gaj. Druge poti za rešitev človeštva pred katastrofo od slednje ni.“

Ključne besede:
pesticidi, pridelek, Fukuoka, donosnost, samooskrba

 

Sorodni članki:

1,34375

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: