Vprašanja o zdravju zob, ki jih naslavljate na naše uredništvo, smo zastavili Dejanu Pirtovšku, dr. dent. med., specialistu čeljustne in zobne ortopedije (Ustna Medicina, klinika za celostno zobozdravstvo)

Z vstopom v vrtiljak zahodnega potrošniškega življenja se je močno povečala dostopnost do različnih sladkarij in hrane, bogate z enostavnimi ogljikovimi hidrati. Vnos enostavnih sladkorjev je tako bistveno večji kot v preteklosti in iz tega lahko sklepamo, da prav dostopnost in uživanje teh živil ohranjata visoko pojavnost kariesa med otroki, mladostniki in odraslimi.

Generacije staršev, ki imajo zdaj malčke, so že dodobra seznanjene s pripomočki za ohranjanje zobne higiene. Na žalost pa je dejanska uporaba teh pripomočkov še vedno močno odvisna od motivacije posameznika in njegovih individualnih posebnosti. Prav zaradi tega se mora sodobna preventivna dejavnost usmeriti na individualno poučevanje in vodenje posameznika do brezhibne ustne higiene. Že dolgo velja, da je samo uporaba zobne ščetke premalo za zaustavljanja kariesa na stranskih ploskvah mlečnih zob in da je nujno potrebna tudi uporaba zobne nitke že pri otrocih v vrtcu. Seveda mora biti ta uporaba prilagojena in je drugačna kot pri odraslih osebah ter je lahko pri določenih otrocih, ki imajo razmake med mlečnimi zobmi (kar je ustrezno in normalno), tudi nepotrebna. Nezdravljen karies namreč napreduje v vse obsežnejšo razgradnjo trdega zoba, naknadno se razvije vnetje v samem zobu (zobna pulpa) in postopno se okužba širi še na ostala okolna tkiva (kost). Pogosto se obenem pojavi tudi zobobol, lahko pride do povišane vročine in splošnega slabega počutja. Pri nezdravljeni zobni gnilobi mlečnega zoba, ki je v stiku s stalnim zobom (prvi stalni zob je večinoma šestica – kočnik), je verjetnost nastanka kariesa prvega stalnega kočnika (šestica) 15-krat večja. Pri raziskavi, ki so jo opravili v Celju leta 2012, so ugotovili, da je bila verjetnost nastanka kariesa stalnih zob odvisna od števila karioznih mlečnih zob, ki se je povečala za 1,13-krat za vsak kariozen mlečni zob. Ti podatki nam kažejo, kako pomembna je preventiva, da do karioznih zob ne pride, če pa se gniloba kljub vsemu pojavi, je izredno pomembno, da se zgodaj popravi in nadaljuje z individualnim pristopom pri ohranjanju brezhibne ustne higiene in zdravja zob. Redni preventivni pregledi pri zobozdravniku so bistvenega pomena, saj lahko le zobozdravnik opazi začetne pojave na zobeh. 

Že v zgodnjem otroštvu je treba otroka navaditi, da je vsakodnevna skrb za zdrave zobe in usta nuja, ki mora postati rutina. 

Ključ do uspešnega vzdrževanja je, da se otrok navadi, da to počne vsak dan. Po izrasti večine mlečnih zob pa naj otroku starši vsak večer pred spanjem (po zadnjem obroku) natančno z zobno ščetko očistijo vse ploskve zob. Pomembno je, da je ta ščetka manjša, lahko pa ima tudi nekoliko trše ščetine. Za čiščenje griznih ploskev pri otrocih, ki imajo pogosto globoke fisure (ozke jamice) na teh površinah, so izredno učinkovite čopaste zobne ščetke, ki so videti kot zadebeljen trši čopič, s katerim lažje odstranimo hrano tudi v globljih luknjicah. Te ščetke, uporabimo tudi pri odstranjevanju oblog ob dlesni, kjer se pri izraščanju stalnih zob pogosteje nabira hrana in nastajajo trde zobne obloge. 

Pri otrocih, ki imajo že zelo tesne kontakte med mlečnimi zobmi, kar pomeni, da se ti mlečni zobje tesno dotikajo drug drugega in med njimi ni praznega prostora, ki bi ga enostavno očistili s ščetkami, je izredno pomembno, da uporabimo tudi zobno nitko. Ta naj bo okrogla in naj ne bo podobna trakcu, ki je lahko preoster in poškoduje dlesen. S to večkrat tedensko ali vsak dan nežno očistimo medzobne prostore, predvsem kontaktne točke, da se tam ne razvije zobna gniloba. Zobna krema nima takega pomena kot redno, natančno čiščenje in predvsem ustrezna prehrana, ki naj vsebuje čim manj enostavnih sladkorjev in sladkanih pijač. 

Pri večini prvi stalni zobje začnejo izraščati pri šestih letih in takrat so motorične spretnosti otroka že toliko razvite, da lahko že sam delno prevzame čiščenje zob. Vendar naj starši okvirno do 11. leta starosti pozorno spremljajo ustno higieno otroka. Kajti odgovornost za nastanek kariesa je na njihovi strani. Ko bo otrok vstopil v puberteto in se začel osamosvajati, bodo izgubili moč vplivanja nanj in rezultat minulega dela se bo jasno pokazal. Poudariti je treba, da sama tehnika ne igra tako velike vloge, kot je pomembno vsakodnevno natančno odstranjevanje mehkih oblog na vseh petih ploskvah vsakega zoba. Pomembno je očistiti, samo čistiti ni dovolj.

Vsekakor je pravilen ugriz zelo pomemben za ustrezen razvoj otroka in funkcij, povezanih s pravilnim žvečenjem. Pri otrocih, ki rastejo, so v začetku napake ali nepravilnosti skoraj neopazne, kajti velikost organizma je majhna, telo še ni razvito in velikokrat starši nepravilnosti v ugrizu sploh ne opazijo. Če takega ugriza ne zdravimo z ustreznimi aparati (snemni, fiksni, funkcionalni), lahko ta nepravilnost vodi v hujšo deformacijo, ki je nato rešljiva zgolj z operacijo. Hkrati je na potek nepravilnosti v otroški dobi lažje vplivati in razvoj ter rast telesa usmeriti v pravilno smer. Še vedno velja, da je pri tem potrebna velika motivacija staršev, da spodbujajo otroka k sodelovanju in nošenju aparata, kajti le nošenje aparata 24 ur na dan pripelje do ustreznega rezultata. Aparati, ki se nosijo samo ponoči, imajo nalogo vzdrževanja doseženega rezultata, ne bodo pa vodili v izboljšanje. 

Po sodobnih smernicah amalgam v otroška usta ne sodi več. Zraven tega, da je amalgam kovinska zlitina, ki vsebuje živo srebro, je pomembno tudi to, da se ne lepi na zob in je zato treba odstraniti tudi del zdravega zoba, da plomba ne bo predčasno izpadla. Je pa amalgam zelo poceni in delo z njim izredno enostavno, tako da ga je iz kratkoročnih ekonomskih razlogov zelo težko izločiti iz ordinacij, predvsem ordinacij v zdravstvenih domovih, kajti za kompozitne (bele) plombe je potrebno doplačilo.

Fluoridi so prisotni v naravi in v preteklosti so ugotovili, da je bila na določenih območjih, kjer so bili ti že od samega začetka prisotni v pitni vodi, pojavnost zobne gnilobe bistveno manjša kot drugje. Ugotovili so, da je sklenina, ki ima vgrajen fluor v svoji mineralni zgradbi, tudi bolj odporna na raztapljanje s kislinami kot sklenina normalne sestave.

Industrijsko pridelani fluoridi nastajajo kot stranski produkt pri pridelavi aluminija in po drugi svetovni vojni so te začeli uporabljati v izdelavi zobnih krem. Seveda imajo tudi ti fluoridi pozitivne učinke na zdravje zob, saj zmanjšujejo razmnoževanje bakterij ob zobeh. Ideja, da se bodo ti fluoridi vgrajevali v samo strukturo zoba, če jih bodo jemale nosečnice ali otroci v zgodnjem otroškem obdobju, se je na žalost izjalovila in ni pripeljala do pozitivnih rezultatov. 

Izkazalo se je, da je, ne glede na količino zaužitih fluoridov pri posameznikih, celo prišlo do slabše zgradbe sklenine, kar imenujemo fluoroza. Premazi s posebnimi kremami so lahko še vedno zelo učinkoviti pri ustavljanju zobne gnilobe in jih zobozdravniki zmerno uporabljajo pri otrocih, ki imajo aktivno obliko ali obsežen karies na mlečnih ali stalnih zobeh.

Dokazani so bili tudi negativni učinki na telo, zato sodobne smernice svetujejo ter usmerjajo starše, otroke in mladostnike bolj k pravilni in natančni ustni higieni, da se res odstranijo vse mehke obloge. Zelo pomembna je seveda tudi pravilna in zdrava (raznolika) prehrana, s katero najbolj učinkovito dosežemo zdravje v ustni votlini.