Ljudje smo vizualna bitja, zato ni čudno, da mnogi pri spoznavanju novih partnerjev najprej opazimo njihov videz. Toda ne razumite narobe – z besedo videz ne namigujemo na komercialno sprejete ideale lepote, temveč na skupek energije, fizionomije in drže, ki jo posameznik izžareva. Vid pa ni edino čutilo, ki zaznava okolico. Zelo pomemben je tudi VONJ in prav ta nas lahko k partnerju magično vleče ali pa nas nadvse odbija.

V vsakodnevnih medsebojnih, pa tudi partnerskih odnosih lahko kot najbolj odbijajoči vonjavi izpostavimo potenje ali t.i. znoj ter ustni zadah. Neprijetni vonjavi se med seboj razlikujeta v ključni točki – časovni komponenti. Medtem ko lahko potenje in znoj kaj hitro odpravimo s prhanjem, pa je pri ustnem zadahu težava veliko večja – če seveda nimamo te sreče, da je ta zgolj posledica hlapnih živil (česen, čebula in začimbe), ki smo jih zaužili pri obroku.

Ustni zadah, ki je v naših ustih prisoten dlje časa, je namreč v večini primerov jasno opozorilo, da se v naši ustni votlini dogajajo spremembe, oziroma povedano drugače, da je zdravje naših ust prizadeto. Če je ustni zadah prisoten daljše obdobje, pa ta ne vpliva zgolj na naše zdravje, temveč ima močno destruktiven vpliv tudi na našo samopodobo in na naše odnose z zunanjim svetom. Lahko rečemo, da gre za neke vrste družbeni tabu, ki lahko povzroča socialne anksioznosti in depresije. Zato je nujno, da začnemo o tem govoriti, in hkrati poiščemo načine, da težavo odpravimo.

Blagi „jutranji zadah“, ki se pojavi po spanju, ni zaskrbljujoč, je pa pogostejši pri ljudeh z nosno obstrukcijo ali pri tistih, ki imajo okužbo zgornjih dihal. Pogost je tudi, ko spimo v vročem in suhem prostoru. Poznamo tudi t.i. „prehodni zadah“, ki je največkrat posledica tobaka ali alkohola in je v naših ustih prisoten omejeno časovno obdobje oziroma traja do nekaj ur, če ne gre za trajno razvado ali odvisnost.

Če pa je ustni zadah dolgotrajnejši in nas spremlja vsakodnevno, je pozornost na dogajanje v naših ustih nujna, če ne obvezna. Razlogov za nastanek ustnega zadaha je namreč več, pomembno pa je poudariti, da kar 95 % vseh razlogov za ustni zadah izhaja iz ust samih, ne pa iz želodca ali pljuč, kot mnogi mislijo. Bakterije na jeziku in na obzobnih tkivih proizvajajo smrdljive spojine in maščobne kisline, ki so v kar 80 % povezane z ustnim zadahom. Glavnina bakterij se nabira na zadnjem predelu jezika, ki je navadno suh in slabo očiščen, obenem pa zaradi zapletene mikrobne strukture jezika predstavlja popolno okolje za razmnoževanje anaerobnih bakterij, ki za svoj nastanek ne potrebujejo kisika, ob stiku z mehkimi oblogami (ostanki hrane) na jeziku pa tvorijo izrazit vonj, ki spominja na „pokvarjeno jajce“ – vonj hlapnih žveplovih spojin, vodikovega sulfida, metil merkaptana ali metil sulfida in dimetil sulfida.

Zraven jezika lahko v ustih najdemo še druge razloge za slab ustni zadah: lahko gre za klasično ustno NEHIGIENO – nalaganje ostankov hrane in pijače oziroma nastanek mehkih zobnih oblog na zobeh in jeziku, blago vnetje dlesni ali t.i. gingivitis, gnitje zoba ali t.i. karies, ustne razjede, kserestomijo (suhost ust), katere posledica je skoraj vedno ustni zadah, lahko gre za povečanje debeline oblog na jeziku ali pa za jasno opozorilo, da so naše dlesni vnete in da imamo v ustih napredovalo parodontalno bolezen, ki je posledica bakterijske okužbe obzobnih tkiv. V redkih primerih pa gre lahko tudi za akutno vnetje dlesni ali t.i. Vincentovo bolezen, ki v enostavni razlagi pomeni agresiven propad dlesni. 

Če je mogoče izključiti vse zgoraj navedene razloge, lahko neprijeten ustni zadah pripišemo tudi sistemskim razlogom: okužbi dihal, odpovedi ledvic (zadnja faza), odpovedi jeter, okužbi pljuč, lahko ga opredelimo kot negativni stranski učinek zdravljenja, kar se pogosto zgodi, na primer, po kemoterapijah ali pa kot posledica številnih drugih bolezenskih stanj. Vendar naj poudarimo, da je tovrstnih primerov z ustnim zadahom zelo malo (pribl. 5 %).

Obstajajo mnoge klasifikacije ustnega zadaha, med najpogostejšimi je v uporabi naslednja, etiološka klasifikacija: Tip 0 (fiziološki), Tip 1 (ustni), Tipa 2 (dihalne poti), Tip 3 (gastroezofagealni), Tip 4 (ki se prenašajo s krvjo), tip 5 (subjektivni). Pri tem pa je treba povedati, da je zadah lahko tudi vsota ali kombinacija zgoraj navedenih tipov. Glede na značaj vonja lahko zadah razvrstimo v tri skupine: žveplove ali fekalno-hlapne žveplove spojine (VSC) – katerih povzročitelji so metil merkaptan, vodikov sulfid in dimetil sulfid. V drugo skupino uvrščamo „sadne“ kisline, ki pogosto nastajajo pri sladkorni bolezni, v zadnjo, tretjo skupino pa uvrščamo „vonj po urinu ali amonijaku“, ki nastane zaradi dimetil amina in trimetilaminoma (TMA).

Za odpravljanje neprijetnega ustnega zadaha oziroma kot preventiva, da do njega sploh ne pride, lahko veliko naredimo sami z dosledno ustno higieno in predvsem z vsakodnevnim čiščenjem jezika. Ustna votlina je organ, zato naša ustna higiena nikakor ne sme biti osredotočena zgolj na vidne dele ustne votline – zobe, temveč tudi na območje obzobnih tkiv, medzobnih prostorov in jezika, kjer se nabirajo obloge. Vsakodnevno čiščenje jezika s strgalom za jezik (kar mnogi morda slišite prvič) je zato pika na i naši ustni higieni in sovražnik ustnega zadaha številka 1. Pomnite, rešitev ni v ustni vodi ali v magični zobni kremi, temveč v pravilni in dosledni ustni higieni (zobna ščetka, zobna pasta, nitka in strgalo za jezik). Veliko lahko naredite tudi z rednimi in preventivnimi obiski pri vašem zobozdravniku, povprašajte ga o meritvah obzobnih tkiv, saj je bakterijska okužba dlesni eden izmed glavnih razlogov za nastanek nezaželenega ustnega zadaha. Na kliniki Ustna Medicina navedene meritve izvajamo z računalniško vodeno sondo, ki natančno opredeli globino in količino bakterijske okužbe. Tako, kot na drugih področjih, tudi tu velja, da pravočasna diagnostka omogoča hitrejše, lažje in cenejše reševanje težav.

Poskrbite, da ustni zadah ne bo govoril namesto vas – ukrepajte in čim hitreje začnite z zdravljenjem nastale težave. Ne le na področju zdravja, vidne izboljšave boste zaznali tudi v svoji okolici in predvsem v odnosih z drugimi, bodisi osebnih pa tudi poslovnih.