Alfred Vogel je kot pomemben temelj zdravja in vitalnosti pojmoval tudi zobe. Pri svojem delu z ljudmi je vedno znova opažal, da težave z zobmi tudi pri na videz zdravih ljudeh vodijo do različnih drugih težav, vse od utrujenosti do srčnih motenj. Ko so težave z zobmi odpravili, so znova kar pokali od vitalnosti. Kaj je zapisal o tem?

Ko je bil še majhen fantič, se je o tem spraševal tudi Vogel. Takrat se ni strinjal s tem, da je treba zobe tako pogosto čistiti. Menil je, da imajo domorodna ljudstva lepe zobe tudi brez rednega čiščenja, čemu bi torej moral tratiti čas s čiščenjem zob? Starši so ga učili, da je to nujno zaradi bakterij, ki se naselijo na zobeh, jih razkrajajo in uničijo. Toda zakaj bakterije ne uničijo zob domorodnih ljudstev, se je spraševal? Pozneje je ugotovil, da so bakterije prisotne tudi v ustih domorodnih ljudstev, vendar se ne morejo razmnoževati na zobeh, saj je njihova sklenina nepoškodovana. Trdna je kakor granit, zato bakterije ne morejo priti v zobovino. Takšno trdnost zob pa jim omogoča naravna, vitalnih snovi polna hrana. Ta tudi onemogoča razraščanje potencialno škodljivih mikrobov, ki z veseljem načnejo zdravje zob, če jim le dopustimo (https://www.youtube.com/watch?v=WU05zZJKSdE). 

V nasprotju s hrano »civiliziranih« ljudi je torej hrana domorodnih ljudstev takšna, da hrani in krepi vse telo, skupaj z zobmi. Poleg tega njihovi zobje ne počivajo tako kot naši, ki imajo opraviti s kašasto, mehko hrano, pač pa ob vsakem obroku trdne naravne hrane pridno telovadijo, saj jo morajo ves čas gristi in žvečiti. Tovrstna telovadba nenehno krepi zobe. Zaradi pritiska ob grizenju se v zobu sproži dražljaj, ki se prek živcev okoli koreninske kožice prenaša na žile. Te se posledično razširijo, zaradi česar zob dobi več krvi. Večja količina krvi v zobu pa pomeni boljšo prehranjenost zoba, ta pa mu omogoči redno obnavljanje. Trdna naravna hrana torej skrbi tako za prekrvavitev kot za njegovo preskrbo s hranili, nujnimi za ohranjanje zdravja zoba. Z grizenjem takšne hrane si pripadniki domorodnih ljudstev obenem tudi »ščetkajo« oziroma čistijo zobe. 

Odgovor na zgornje vprašanje je torej pritrdilen, seveda če ne živite tako kot domorodna ljudstva. V civiliziranem svetu pač moramo temeljito skrbeti za nego zob. V ta namen je Vogel razvil naravne izdelke za nego ustne votline in zob. Znana je denimo njegova zobna krema z ameriškim slamnikom, ki dodatno podpira zdravje dlesni in zob. Ameriški slamnik namreč preprečuje krvavenje dlesni, ki je dandanes pogosta težava številnih ljudi. 

Vse nepravilnosti ali težave na zobeh je treba čim prej odpraviti. Poškodovani zobje namreč utegnejo telesu povzročiti veliko škodo, je menil tudi Vogel. Zato ne varčujte in zobem privoščite obisk pri kakovostnem zobozdravniku vsakič, ko je to potrebno. S tem nikakor ni dobro odlašati, kajti težave z zobmi lahko pripeljejo do mrtvih zob. Zaradi drobnih okvar, ki jih ne odpravimo pravočasno, utegnemo biti ob zobni živec. Zob "umre", obenem pa sčasoma postane dom škodljivih mikrobov in njihovih toksinov, ki se razširijo po vsem telesu. Zanimivo je, da tak zob, poln bakterij, nemalokrat sploh ni boleč. Včasih niti ne vemo, da imamo v mrtvem zobu gnojno žarišče. Izkušen zobozdravnik zna povprašati tudi po splošnem zdravju in počutju. Nerazložljiva utrujenost, izčrpanost, sprva blage bolečine v sklepih, ki se razvijejo v revmo, bolečine in krči v predelu srca, močnejše utripanje srca pri hoji navzgor, težave z jetri, motnje v delovanju ledvic … vse to govori o tem, da je mrtev zob v vaših ustih morda postal nevarno gnojno žarišče. Zobozdravnik bo naredil rentgenski posnetek zoba in preveril, ali se v njem skriva vzrok za omenjene težave. Zob bo bodisi skrbno zdravil ali pa ga enako skrbno odstranil. Zato ne zanemarite rednih obiskov pri zobozdravniku, sploh če imate kak mrtev zob. Vogel je v svoji praksi naletel na številne primere, ko sta se ljudem zdravje in vitalnost povrnila že kmalu po tistem, ko so opravili z gnojnimi žarišči v zobeh.

Če kroničnega vnetja dlesni ne ustavimo še pravočasno, zobje utegnejo postati majavi, naposled pa izpadejo. Vogel je poleg zobozdravniške oskrbe zob svetoval še masažo obolelega predela s tinkturo iz ameriškega slamnika ali z zelnico. Poleg čiščenja, ustrezne higiene in masaže je kot nujni ukrep svetoval tudi uživanje kalcijevih pripravkov in hrane, bogate z vitamini. Menil je, da lahko vzroke za parodontozo  iščemo tudi v vse slabši kakovosti sodobne hrane, ki navadno ne vsebuje dovolj vitaminov, potrebnih za zdravje dlesni. Opazil je, da se je pri ljudeh s parodontozo stanje izboljšalo, ko so začeli uživati presno hrano, iz jedilnika pa črtali beli kruh, beli sladkor in podobna zdravju škodljiva živila. Uspeh je bil neizbežen, le potrpeti je bilo treba, včasih celo več mesecev.

Seveda bomo zobe ohranili dlje, če se bomo prehranjevali kar se da naravno. Za zdravje zob ni nujna le trdna, temveč tudi polnovredna hrana. Kri namreč zobem prinaša le hranila in material za obnovo, ki so mu na voljo. S spremembo kakovosti hrane (več naravnega kalcija, vitamina D, fluorja ...) lahko zobe celo revitaliziramo. Vogel je imel zaradi prehrane, ki jo ponuja »civilizacija«, že pri osemnajstih letih slabe zobe. Ko je spremenil prehrano, je njegov zobozdravnik že po treh letih ugotovil, da zobovina ni več tako mehka, kot je bila nekoč. Po šestih letih mu je čestital, saj je bila zobovina znova zelo trdna. To je Voglu obenem omogočilo, da je vse do pozne starosti ohranil zdrave zobe. Tudi na osnovi te izkušnje je vse svoje življenje sporočal ljudem, kako zelo pomembna je naravna hrana. 

Več o njegovih priporočilih v zvezi s prehranjevanjem si lahko preberete na spletnem naslovu http://www.avogel.si/nasveti/avogel-o-zdravi-hrani.php. Poskrbite torej, da pomehkužena hrana (bela moka, beli sladkor …), ki najbolj škoduje zobem, izgine z vašega jedilnika.