Skupaj razkrivamo

5.5.2015

Umirajoča spolnost

Seks polni vse naše medije, navidezno o njem vemo vse ... Pa v resnici nismo nikoli bili dlje v razumevanju njegove dejanske vloge in priložnosti, ki jih ponuja.

Zoran Železnikar s svojimi knjigami in razmišljanji odpira zanimiva vprašanja in išče celostne odgovore. Že knjiga „Človek je več“ nam je odstrla koščke naše zamolčane zgodovine in razsežnosti človeka, ki se jih pogosto ne zavedamo. Njegova zadnja knjiga „Spregledano poslanstvo spolnosti“ pa se dotika človeške spolnosti kot najbolj zamolčanega vira naše energije in poti do globljih spoznanj. To je bil razlog, da smo ga zaprosili za nekaj odgovorov. 

Seks in spolnost sta pogosto uporabljeni besedi, ni pa nujno, da ju vsi enako razumemo. Kako vi vidite vlogo seksa v današnjem času?
Spolnost v življenja ljudi, ki so polna stresa, napetosti in pritiskov, prinaša trenutke sprostitve. Za hip izklopi naš pregreti um in ustavi plaz nadležnih mentalnih vtisov. Dandanes opažamo, da seks postaja vse manj zanimiv in se soočamo s številnimi neprijetnostmi, ki se tako ali drugače povezujejo s spolnostjo: vse več je bolezni dojk, rodil, prostate in črevesja, vse več je težav pri zanositvi, vse manj užitka pri spolnosti, odnosi med spoloma so vse bolj izkrivljeni, ženske vse bolj prevzemajo vloge moških in obratno, moški vse pogosteje podlegajo moški meni – andropavzi. Kaže, da je z našo spolnostjo nekaj narobe. 

Pogosto slišimo, da živimo v času poženščenih moških. Ali so težava le hormonski motilci in drugi kemični vplivi ali vzroke vidite še kje drugje?
Spolni odnos je za moškega precej stresno dejanje zaradi strahov, ki se s staranjem krepijo. Pešanje erekcije se lahko pojavlja že po štiridesetem letu, statistike pa kažejo, da je prezgodnji izliv težava večine moških. Seks, kakršnega poznamo, je predvsem prizadevanje za orgazem, pri katerem je ustvarjanje čustvene bližine in dušnega stika povsem odrinjeno.

Ko upad energije ob izlivu moškemu prepreči nadaljevanje spolnega odnosa, se je partnerka komaj ogrela, zato večina žensk le redko doživi orgazem. Strah, da partnerke morda ne bo zadovoljil, moškega spravi v neenakopraven položaj s partnerko in ruši njegovo samopodobo. V spolno nepotešeni partnerki pa narašča nezadovoljstvo, čuti se izkoriščeno in opeharjeno. Občutek prikrajšanosti in globoko potlačeno razočaranje postaneta vir pogoste razdražljivosti ter neizčrpne, pretirane kritičnosti, ki se izraža na vsakem koraku.

Z občutkom krivde skuša moški svojo moškost, seveda neuspešno, dokazovati z angažiranjem na drugih področjih, marsikdaj tudi z večjo uporabo sile, z agresivnostjo. V takšnih razmerah se med pari porajajo nesoglasja, zakonski odnosi pa se spremenijo v rivalstvo, tekmo za prevlado ali celo v vojno med zakoncema. Ob tem ljubezen nima možnosti za preživetje, kaj šele za razcvet. Partnerja, ki ne moreta doseči spolne harmonije, postajata sebična in zagrenjena, njuna vitalnost in zdravje pa vse bolj pešata. Namesto da bi ju spolnost povezovala in utrjevala njun odnos, prinaša vedno novo grenkobo in nezadovoljstvo.

Kako se je odnos do spolnosti spreminjal skozi zgodovino?
Spolnost ni bila vedno takšna, kot jo poznamo danes. Daleč v zgodovini, v času lemurijske civilizacije, je bila mnogo bolj veličastna, saj je združevala telesno in duhovno komponento. Tudi druga Stara ljudstva so nas v znanju o spolnosti močno prekašala. Človeška spolnost naj bi se od živalske razlikovala prav v prisotnosti duhovne komponente: ob združevanju teles naj bi prišlo do prežemanja duš in s tem do učinkov, ki presegajo zgolj telesne senzacije. Taoisti in tantriki to vedo in spolnost uporabljajo za svojo rast, za plemenitenje telesa in duha. Zadržijo izliv, nadzorujejo svojo spolno energijo in dosegajo neopisljive užitke, podobne kozmični ekstazi. 

Resnični smoter spolnega odnosa je zlitje duš, do katerega pride ob spoju teles. Tako dosegamo kozmični stik dveh izvornih polarnosti in se približujemo stanju božanske enosti in celovitosti. To je prava spolna magija, ki pa je seveda mogoča le ob popolni predaji partnerju (partnerki), v ozračju iskrene ljubezni. Združen tok spolne energije skozi telesi ljubečega para ustvarja osupljive učinke za oba: zdravi njuni telesi, polni vse organe z vitalno energijo in prinaša vsesplošno blagostanje telesa in duha; odpira in krepi duhovne darove ter plemeniti človeka. Takšna spolnost zagotavlja človeku zdravje, vitalnost in duhovno moč do pozne starosti.

Koliko smo danes daleč od tega ideala?
Danes smo zadovoljni s površinskim znanjem in se niti ne vprašamo, ali nam spolnost lahko nudi še kaj več kot le telesne užitke. Le maloštevilni se zavedajo, da z njo lahko potešimo tudi čustveno lakoto in hrepenenje duše. Še več, spolnost je lahko najmočnejše orodje za razvoj in krepitev človeka. Namesto da bi spolnost uporabljali kot enega izmed najmočnejših orodij za razvoj in krepitev človeka, mnogi s spolnostjo svoje telo le pospešeno obrabljajo. 

Pri seksu izgubimo ogromno spolne energije, ki iz naših teles nenadzorovano odteče. Taoisti vedo, da je kaplja semenske tekočine dragocenejša od 100 kapelj krvi. Fiziološke posledice energijskega izčrpavanja se pokažejo z leti, psihološke pa so prisotne ves čas. Toda enake ali večje užitke lahko dosežemo tudi brez izgube svoje vitalne energije.

Kakšno je resnično poslanstvo spolnosti in kako uporabiti v spolnosti skrito moč?
To je skrivnost, praviloma poznana le posvečenim krogom, ki so to znanje skrbno varovali. Nevednega človeka, ki ne zna izkoristiti svojih naravnih potencialov, je lahko obvladovati. Naša vitalnost, ustvarjalnost in zdravje so izrazi naše spolne moči, ki se najmočneje plemeniti in krepi z zbliževanjem duš. Narava nas skuša predramiti ter nas s stiskami in preizkušnjami potrpežljivo usmerja na pravo pot. 

Najmočnejša moč v naravi je moč ljubezni, ki se izraža kot spolna sila. Opažamo jo kot privlačnost, ki povezuje planete s soncem, elektrone z jedri in moške osebke z ženskimi. To silo najučinkoviteje izkoristimo v spolnem aktu, ko je v naši zavesti močno zavedanje duhovnega potenciala v nas. S takšno spolnostjo bomo omogočili preporod ne le sebe, temveč družbe v celoti; v ognju notranjih sprememb se bo rodil nov človek.

Kaj bi lahko storili, da spolnosti vrnemo njeno osnovno poslanstvo?
Le ljubezen je tista, ki spolnosti da resnično moč in spolni akt spremeni v tisto, kar je nekoč bil: praznik življenja, ko sebe v zlitju s partnerjem doživljamo kot celostno bitje. Moški in ženska se v pravem spolnem aktu v žaru spolnega ognja prerodita ter z visokimi frekvencami spolne energije z radostjo in ljubeznijo napolnita sleherno celico telesa.
Sveta ne moremo izboljšati s tehnologijo, s tehnološkim znanjem in z izumi. Potreben je premik v naši notranjosti – sprememba odnosa do sočloveka, začenši z nam najbližjim – našim partnerjem. Spolnosti ne izboljšamo z novimi ljubezenskimi položaji, temveč z vstopanjem vanj kot duša, željna doživetja duhovnih izkustev, v povezavi z dušo ljubljenega.

Ključne besede:
seks, spolnost, orgazem, erekcija, spolni odnos, samopodoba, ljubezen, taoizem, tantra, privlačnost

 

Sorodni članki:

0,0625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: