Modrostne zobe nam pogosto preventivno odstranijo. Pogost razlog za to je njihovo nepravilno izraščanje, ki lahko po mnenju konvencionalne medicine v čeljusti povzroči številne težave. Ker preventivno odstranjevanje modrostnih zob ni brez neželenih posledic, je dobro vedeti, kako lahko pred njim obvarujemo vsaj svoje otroke. Na pravilno izraščanje zob namreč pomembno vpliva tudi prehrana.

Modrostni zobje so zadnji v vrsti, torej najbližje žrelu, navadno pa izrastejo med 16. in 25. letom starosti. Na njihovo (ne)pravilno izraščanje lahko vplivamo tudi s prehranjevanjem. 

Do teh ugotovitev je prišel raziskovalni zobo­zdravnik dr. Weston Price, ki se je iz čudovitega švicarskega hribovja podal na raziskovalno pot po Afriki in severni Kanadi. Preučeval je zobe primitivnih ljudstev, ki so se prehranjevala s popolnoma enako hrano kot njihovi predniki. Večina ni nikoli uživala predelane hrane, denimo belega sladkorja in bele moke. Ugotovil je, da so njihovi zobje zdravi in bleščeče beli. Še več, imeli so dobro razvite in ustrezno izraščene modrostne zobe.

Da bi izključil možnost, da so tako zdravi zobje zgolj posledica genetskih vplivov, je raziskoval tudi zobe ljudi, ki so se iz vasi preselili v bližnja mesta in se začeli prehranjevati s predelano hrano. Ugotovil je, da so bili modrostni zobje pri odraslih, ki so odraščali ob nepredelani hrani, zdravi in pravilno izraščeni, pri njihovih otrocih, ki so uživali predelano hrano, pa je prišlo do motenj v izraščanju in zdravju modrostnih zob. S tem je dr. W. Price dokazal, da lahko sprememba prehrane že v eni sami generaciji pretehta genetske vplive! Da bi potrdil to teorijo, je raziskoval zobe prebivalstva tihooceanskega otočja Tonga. Še pred prvo svetovno vojno na tem otočju sploh niso uživali predelane hrane, saj so bili prebivalci izolirani od sveta. Po vojni so začeli trgovati: v zameno za posušen kokos so prejemali sladkor in belo moko. Ko je trgovanje s kokosom propadlo, je z otočja izginila tudi predelana hrana.

Price je ugotovil, da so imeli starejši prebivalci otočja, ki niso imeli dostopa do predelane hrane, zdrave in dobro izraščene modrostne zobe. Naslednja generacija otrok, ki je odraščala ob predelani hrani, je že imela nepravilno izraščene modrostne zobe. Toda otroci iz generacije, ki se ni več prehranjevala z belo moko in sladkorjem, so imeli zdrave modrostne zobe! Teorija je bila potrjena: do nepopolno razvite čeljusti in nepravilno izraščenih modrostnih zob ne pride zaradi genetskih dejavnikov, ampak zaradi uživanja predelane hrane.