Predstavljajte si, da vas zdravnik obvesti, da je presejalni test pokazal, da imate raka. Zagotovo ga boste vprašali, kako prepričan je o tem. Vaš zdravnik pogleda v računalnik in vam pove, da gre za 99-odstotno zanesljiv test, da je torej možnost napake izredno majhna. 

Ali to v resnici pomeni, da je verjetnost, da imate raka, 99-odstotna? Verjetno boste temu pritrdili in potihoma upali, da nikoli ne boste doživeli takšnega trenutka. 

Verjeli ali ne – v opisanem primeru je dejanska verjetnost, da imate raka, enaka verjetnosti, da ga nimate. Šokirani? Ne razumete, kako je to možno? Opisani primer je značilen zgled prehitrega zaupanja v neustrezno izraženo statistiko. 

Gremo po vrsti. Če imate v resnici raka, je res, da bo uporabljeni test 99 osebam od stotih, ki imajo raka, to potrdil. 

Težava je v tem, da bo v enem odstotku primerov, pokazal raka tudi ljudem, ki ga nimajo. Se vam to ne zdi veliko? O, pa je …

Kot lahko preberete v spodaj, kjer so predstavljeni statistični podatki iz registra obolelih za rakom, ki ga vodi Onkološki institut Ljubljana, je bila leta 2011 incidenca raka debelega črevesa približno 50 oseb na 100.000 (55/100.000 pri moških in 40/100.000 pri ženskah). V primeru raka materničnega vratu je ta številka 29/100.000 žensk, incidenca raka na prostati pa je 86/100.000 moških. 

Pri presejanju populacije medicina poskuša s testom zaslediti bolezen v čim bolj zgodnji fazi in tako povečati obete za ozdravitev. Če pri tem uporabljajo 99-odstotno zanesljiv test, to v praksi pomeni, da bi morali teoretično testirati 100.000 ljudi, da bi našli 50 tistih, ki so oboleli za rakom debelega črevesa (oziroma 2000 ljudi, da bi našli enega). Četudi verjetnost, da test opravijo na čim bolj relevantni populaciji, povečajo s tem, da testirajo starejše ljudi in take, ki že imajo kake zaplete, morajo za to, da najdejo enega obolelega, testirati tudi veliko zdravih. Recimo, da je mogoče tako zelo omejiti nabor kandidatov za testiranje, da bi namesto 2000 oseb na koncu testirali samo 100 oseb, da bi našli enega obolelega. Z 99-odstotno zanesljivim testom bodo med 100 testiranimi osebami zelo verjetno našli osebo z rakom, vendar bo test pokazal pozitiven rezultat tudi eni osebi brez raka. En odstotek napačnih rezultatov na 100 testiranih oseb torej v praksi pomeni, da so za to, da bi našli eno bolno osebo, dobili potrditev bolezni tudi pri eni osebi, ki sploh ni bolna. 

Do še večjih napak lahko pride pri redkejših vrstah raka. Rak trebušne slinavke ima incidenco 17/100.000. To v praksi pomeni, da ga bodo pri presejanju 5000 oseb diagnosticirali le pri eni osebi, obenem pa bo test pokazal pozitiven rezultat tudi pri 50 zdravih osebah! 

Diagnostika raka je najbolj dramatično področje diagnostike, kjer se nam možnost, da bi dobili napačno diagnozo, zdi najbolj srhljiva. Podobno se lahko primeri tudi na vseh drugih področjih, kadar o naši diagnozi, jemanju zdravil ali posegih odloča en sam test. 

Toda v praksi je 99-odstotna zanesljivost testa zelo redka. Diagnostične metode večinoma niso niti približno tako zanesljive. 

Zato ne zaupajte slepo statistikam. Diagnozo je treba vedno preveriti tudi z drugimi razpoložljivimi metodami. Pravica do drugega mnenja, ki jo predvideva zakon o pacientovih pravicah, je le redko zares uporabna. Zakon namreč določa, da lahko to pravico uveljavljate v zdravstveni ustanovi, v kateri se zdravite; to je praviloma videti tako, da si še en zdravnik ogleda obstoječo dokumentacijo, ne da bi pri tem opravil dodatne preiskave. 

Mnogi menijo, da v takih primerih kolegialnost prevlada nad objektivnostjo in da je drugo mnenje le dodatno prepričevanje pacienta v že ustvarjeno mnenje. 

Več naših bralcev nam je zaupalo, da so se nekatere izvide odločili preveriti samoplačniško. Praviloma so se odpravili v Trst ali Gradec ali v kak samoplačniški diagnostični center v Sloveniji in opravili enak test, ne da bi razlagali, da so že bili testirani. Mnogi so poročali, da je bil izvid ponovljenega testiranja negativen. Seveda do nas pridejo samo zgodbe, ki jih ljudje želijo deliti z nami, zato ne moremo oceniti, kako pogosto se to dogaja. ◆

Svetujemo vam lahko le naslednje: zaupajte, vendar preverjajte!

Tudi moški niso varni pred diagnostičnimi napakami. Po raziskavi, ki so jo objavili v reviji British Medical Journal, PSA-test ni niti približno tako zanesljiv, kot bi nam radi prikazali. Raziskava je pokazala, da se je pri 336 moških rak razvil kljub temu, da so imeli normalne vrednosti PSA. Isti test je pri moških, ki so že imeli raka prostate, pokazal nepravilnosti le v 47 odstotkih primerov. Kako se počutite, če veste, da je vsak drugi rezultat testa nezanesljiv?

Na raka prostate je treba gledati z drugega zornega kota. Leta 1995 je Ameriško združenje za raka v svojih informacijah o raku prostate zapisalo, da so rakave celice našli pri 15 odstotkih pregledanih moških. Pri moških, starejših od sedemdeset let, je bilo takih 40 odstotkov, med osemdesetletniki pa 50 odstotkov. Toda veliko bolj kot te številke je pomembno naslednje: raziskave P. J. Scerreta so pokazale, da en sam odstotek teh rakavih celic ustvarja tumorje, samo 0,3 odstotka teh tumorjev pa povzroči smrt. 

Pri diagnozi raka velja: prej ko ga odkrijejo, boljša je napoved. To žal ne drži. Način, kako »zdravimo« tumorje, je očitno napačen tudi po tej plati. Prej ko vam odkrijejo raka, prej vas bodo operirali, obsevali in zastrupljali s kemoterapijo, zaradi česar mnogi pacienti podležejo prej, kot če bi se rak razvijal ali umikal po svoji naravni poti. 

Vir: Lothar Hirneise v knjigi Kemoterapija pozdravi raka in Zemlja je ravna plošča.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -  

Od rojenih leta 2011 bosta do 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Ocenjujemo, da je leta 2014 za rakom zbolelo približno 14.300 prebivalcev Slovenije, približno 8.000 moških in 6.300 žensk. 

Pet najpogostejših vrst raka pri nas (kožni rak (razen melanoma), rak debelega črevesa in danke, rak prostate, rak pljuč in rak dojke) obsega 59 odstotkov vseh novih rakavih bolezni. Pri moških je bil z 21,5 % vseh novih primerov na prvem mestu rak prostate, pri ženskah pa je bil na prvem mestu rak dojk, ki je predstavljal slabo petino primerov vseh rakov pri ženskah (19,8 %):

- Vse vrste raka (2011): 630/100.000

- Rak prostate: 86/100.000

- Rak debelega črevesa: približno 50/100.000

- Rak dojke: 110/100.000

- Rak slinavke: 17/100.000

(Vir: Onkološki institut Ljubljana)