Ste kdaj pomislili, da utegnejo biti prav dobri mikrobi v črevesju zaslužni za dober videz, počutje in zdravje? Vse bolj jasno je namreč, da prav drobceni mikroorganizmi, ki že od nekdaj sobivajo z nami in jih je trikrat več kot telesnih celic, na različne načine skrbijo za našo vitalnost – če jim le dopustimo. 

Raziskovalci dobrodejne učinke črevesne flore oziroma črevesne mikrobiote v grobem delijo v nekaj glavnih, med sabo prepletenih skupin, in sicer v metabolno, strukturno (in histološko) ter obrambno skupino. Kaj to pomeni za našo vitalnost?

Verjetno ste že izvedeli, kako pomembna je črevesna mikrobiota za celovito prebavo zaužite hrane. Četudi uživamo še tako kakovostno hrano, je v primeru porušene črevesne mikrobiote velik del roma naravnost v straniščno školjko. Kako dobri mikrobi prispevajo k preskrbi telesa s hranilnimi snovmi, nujnimi za ohranjanje vitalnosti? 

Pomagajo nam pri prebavi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Če se črevesna mikrobiota poruši, utegnemo biti prikrajšani za esencialne maščobe, kot so omega-3 maščobe, za katere je značilno protivnetno delovanje. Posledica tega je vse več vnetij v telesu. V primeru porušene črevesne mikrobiote nam primanjkuje tudi pomembnih aminokislin, kot je tavrin, ki je pomemben za delovanje srca in možganov. 

Ti mikrobi nam pomagajo tudi pri prebavi topnih vlaknin, kot je inulin. Pri prebavi inulina, ki je njihova priljubljena hrana, dobri mikrobi za nas ustvarijo polisaharide, aminokisline, minerale in kopico drugih koristnih snovi. Mednje sodijo tudi kratkoverižne maščobne kisline, kot sta butirna in propionska kislina. Te so za ohranjanje vitalnosti pomembne iz več razlogov. Butirna kislina je denimo znana po varovalnih učinkih – pomaga pri celjenju poškodovane sluznice prebavil, ščiti pred rakom na črevesju … Poleg tega so kratkoverižne maščobne kisline hrana za črevesne epitelne celice, s čimer se pospeši celična rast in poveča površina, skozi katero se lahko vitalne snovi vsrkavajo v telo. 

Kratkoverižne maščobe tudi ustrezno znižajo pH črevesne vsebine, s čimer poskrbijo za boljše vsrkavanje magnezija, kalcija, fosforja, železa, bakra in cinka. To pomeni, da so dobri mikrobi zaslužni tudi za kakovost krvi. Kadar jih ni, ker smo jih uničili z antibiotiki, vsrkavanje železa ne poteka, kot bi moralo. Posledica tega je seveda slabokrvnost, ki je pogosta sopotnica starejših ljudi, žal pa je ni mogoče odpraviti samo z nadomeščanjem železa. Če ne uredimo črevesne mikrobiote, namreč železo roma naravnost v usta škodljivih mikrobov, saj ga naravnost obožujejo. Med njimi je tudi »zla« različica bakterije E. coli. To pomeni, da se raven železa v krvi ne bo dvignila, na drugi strani pa se bodo v porušeni črevesni mikrobioti še bolj razmnožili škodljivi mikrobi, ki se hranijo z njim. To je najbrž tudi razlog, zakaj lahko jemanje železovih pripravkov povzroči prebavne motnje, če sočasno ne krepimo črevesne mikrobiote. 

Če imamo uravnoteženo črevesno mikrobioto, katere sestavni del je tudi dobra vrsta E. coli, ne bomo imeli težav s prebavljanjem mleka. Težave s prebavo mlečnega sladkorja (laktoza) namreč pestijo vse več ljudi, kar pa je odvisno prav od prisotnosti (oziroma odsotnosti) te bakterije. 

Dobri mikrobi proizvajajo tudi številne nujno potrebne vitamine. Tako zna posebna vrsta bakterij E. coli ustvariti vitamine K2, B1, B2, B6 in B12. To pomeni, da je čvrstost kosti do pozne starosti v precejšnji meri odvisna tudi od ravnovesja črevesne mikrobiote. Vitamin K2 pomembno sodeluje pri transportu kalcija v kosti in zobe ter obenem preprečuje nalaganje kalcija v mehka tkiva. Poleg omenjenih vitalnih snovi dobri mikrobi v črevesju proizvajajo tudi vitamina B3 in B7, folno kislino in kopico drugih koristnih snovi. 

Koristni črevesni mikrobi pomembno sodelujejo pri izgradnji in optimalnem delovanju tako črevesnih celic kot tudi imunskega sistema. Od obeh je v precejšnji meri odvisna tudi naša splošna vitalnost.

Ker črevesne epitelne celice opravljajo zahtevne naloge (vsrkavanje hranil in zaščita pred toksini), se zelo hitro postarajo in nadomestijo z novimi. To pomeni, da se nova epitelna celica v štirih dneh postara, odmre in nadomesti z novo. Da lahko te celice delajo s polno paro (tvorijo prebavne encime, prebavljajo hrano, srkajo vitalne snovi, ščitijo pred toksini …) in se nadomeščajo z novimi, je potrebno veliko energije. Od 60 do 70 odstotkov energije naj bi jim priskrbeli prav koristni črevesni mikrobi. Ti se dobesedno ugnezdijo ob epitelnih celicah (kot nekakšni skrbniki) in jih s proizvodnjo hranil neposredno hranijo. Eno od priljubljenih hranil za te celice je že omenjena kratkoverižna butirna maščobna kislina. Če je črevesna mikrobiota porušena, to pomeni tudi slabše delovanje epitelnih celic in njihovo prepočasno nadomeščanje z novimi. Posledica tega sta tudi pomanjkljiva preskrba telesa z vitalnimi snovmi in nezadostna zaščita pred toksini.

Med pomembne naloge črevesne mikrobiote sodita tudi optimalna izgradnja in delovanje imunskega sistema. Zdaj je znano, da porušena črevesna mikrobiota pripelje do pomanjkanja imunskih celic, kot so limfociti, nevtrofilci in makrofagi. Pomanjkanje limfocitov vodi v pomanjkanje imunoglobulinov A, ki jih izločajo limfociti na vseh sluznicah in nas ščitijo pred škodljivimi mikrobi. Kadar nam primanjkuje nevtrofilcev in makrofagov, smo prikrajšani za imunske celice, ki na mestu vnetja odstranjujejo toksine, odmrle celice in škodljive mikrobe. To seveda pripelje do premoči slednjih in nastanka obolenj. 

Podobno kot koža nas tudi prebavila ščitijo pred zunanjimi vplivi, seveda če je črevesna flora v ravnovesju. Tako koristni mikrobi črevesne mikrobiote ustvarjajo različne snovi, s katerimi nas neposredno branijo pred škodljivimi bakterijami, virusi, glivicami in celo paraziti. Dobra različica bakterije E. coli ustvarja protimikrobne snovi, s katerimi ohranja pod nadzorom svojo škodljivo različico, znano po povzročanju hude driske, trebušnih krčev, povišane telesne temperature in celo odpovedi ledvic. Koristni mikrobi proizvajajo tudi desnosučno mlečno kislino in kratkoverižne maščobne kisline, s katerimi v črevesju, tik ob sluznici, ustvarjajo kisel pH (4–5) in tako zavirajo razraščanje škodljivih mikrobov, kot je denimo glivica kandida. Nekateri mikrobi so sposobni zajeti toksine v črevesnem lumnu in jih skupaj z blatom odstraniti iz telesa.

Če porušimo črevesno mikrobioto, se ne »sesuje« le omenjena zaščita, temveč tudi varovalna pregrada črevesne sluznice. Natančneje, popustijo tesni stiki med epitelnimi celicami ali kot temu pravijo raziskovalci, pride do sindroma puščajočega črevesja. Posledica tega je seveda to, da v telo vdre vse, kar ne bi smelo. Ko toksini, škodljivi mikrobi, neprebavljeni delci hrane ... zakrožijo po krvi, v telesu sprožijo številne »alarme«. Prepoznamo jih kot alergije, kronična vnetja (npr. revma, ateroskleroza …), težave z živčevjem in možgani (depresija, razdražljivost, hiperaktivnost, Alzheimerjeva bolezen itn.) … Zaradi vsega naštetega se je teh težav dobro rešiti tudi s krepitvijo prijateljev v črevesju in z odpravljanjem poškodb na sluznici prebavil.

Nujnost vnovične vzpostavitve črevesne mikrobiote kot osnove vitalnosti poudarja tudi nemški zdravnik Marcus Stanton, predsednik Mednarodne akademije za oksidativni stres in Združenja za funkcionalno medicino: »Vnovična vzpostavitev široke pestrosti mikrobiote in ohranjanje njenega ravnovesja sta ključnega pomena. Dobro stanje sluznice, še posebno v tankem črevesju, je nujno za učinkovito vsrkavanje hranil. Osebno menim, da je to temelj našega imunskega sistema. Poleg tega je okolje enterobioma vitalnega pomena za številne telesne funkcije in za uspešno uravnavanje sistema. Nadvse pomembno je, da si prizadevamo za odpravo neravnovesij. Vpliv hrane, toksinov in številnih drugih snovi, ki vstopajo v telo, se odraža celo na naši epigenetiki, zato je nujno, da telo podpremo tudi v tej smeri. Po mojih izkušnjah so za dosego tega cilja daleč najboljša izbira kakovostni napitki s širokim naborom efektivnih mikroorganizmov, kot je denimo EM Multi-ferment.«