Koprive so hkrati najboljše živilo, idealno prehransko dopolnilo in po potrebi tudi zdravilo, razlika je le v tem, v kakšni obliki in količini jih uživate. Pri stanjih, ki jih opisujete, so lahko v veliko pomoč in zanje res nobenemu ni treba odpreti denarnice. Lepo je, da v Sloveniji večina ljudi že ve, da so koprive odlična hrana. V tujini je za mnogo ljudi to še vedno novica za rubriko »če verjamete ali ne«. Veliko ljudi je že spoznalo moči koprivnega čaja, juhe in špinače, vendar to še zdaleč ni vse, kar bi lahko počeli s koprivami. Sezona kopriv se pravkar začenja. Dobro ste prebrali – v nasprotju z navado, da si z njimi pomagamo pri premagovanju spomladanske utrujenosti, bi se glavna sezona uživanja kopriv morala začeti jeseni. Kopriva je v celoti zdravilna, lahko uživamo liste, cvetove, plodove in korenine. Z vsemi oblikami boste čistili kri, odplakovali presežne kisline, poživljali presnovo in krepili imunski sistem. Odvisno od tega, kateri del rastline uživate, boste deležni še nekaterih »specialističnih« učinkov. Listi imajo zelo veliko vitamina C, antioksidantov, klorofila, magnezija, kalcija in številnih elementov v sledeh. Seme vsebuje beljakovine, sluzi, maščobna olja z velikim deležem linolenske kisline, keratinoide, vitamin B itd. V koreninah pa je precej rastlinskih hormonov.

Verjetno že na otip, če se jih seveda upate dotikati, ugotavljate, da so jesenske koprive tako po obliki listov kot tudi po strukturi precej drugačne od spomladanskih. So bolj polne v vsakem pogledu. V listih zrelih kopriv je za 50 odstotkov več karotenoidov kot v spomladanskih. Tudi količina dragocenih linolne in alfa-linolenske maščobne kisline se pri starih listih in semenih zelo poveča. Zgodnje koprive sicer vsebujejo obilo potrebnih vitaminov, če pa potrebujete veliko kalcija, magnezija, silicija, bora, vitamina K in drugih koristnih snovi, ki so v koprivah, potem jih je najbolje nabirati septembra. Največje količine rudnin in kremena boste dobili, če koprive nabirate sredi septembra. Pozorno izberite dan za nabiranje. Čeprav nabirate liste, ne želite v koprivah ujeti etra vlage. Zato kopriv, ki jih imate namen posušiti, nikoli ne nabirajte na dan za list! Najbolje je izbrati dan za cvet ali plod, dopoldne v času dvigajočih se lokov. Seveda govorimo o biodinamičnem setvenem koledarju. Zdaj je trenutek, da ujamete še eno čudovito darilo narave – koprivno seme. Dolga leta sem se zmrdovala nad semenitvijo kopriv – češ, »ušle so mi v cvet!« Zdaj pa komaj čakam, da semenijo, da začnem nabirati seme. Kozarec koprivnega semena bi bil verjetno prvo, kar bi zgrabila v primeru »konca sveta«. V njem je vse – dobesedno vse, kar bi telo potrebovalo. Hkrati so koprive že poznane po tem, da znajo uravnavati vrsto procesov v telesu, navodila za tako zapleteno »programsko opremo« pa so zapisana prav v semenu. Tudi ko gre za ohranjanje semen za samooskrbo v prihodnosti, ni semena, ki bi po svojem pomenu lahko prekašalo koprivno seme. Zdaj pa se posvetimo temu, kako seme pobrati, shraniti in uporabiti.

Ko začnete opazovati koprive, boste verjetno tudi sami ugotovili, da dve nista enaki. Ker je ta rastlina pri nas doma in jo najdemo na številnih rastiščih (in to je privilegij življenja v Sloveniji!), lahko srečujemo tudi različne oblike pravih velikih in malih kopriv (Urtica dioica in Urtica urens). Prve so visoke, in ko zacvetijo, dosežejo višino več kot dva metra. Druge so nižje in v fazi cvetenja zrastejo do naših bokov. Prve imajo zelena stebelca, druge rdeča ali črna. Nekatere koprive cvetijo zelo bogato, druge naredijo komaj nekaj cvetov. Če niste prepričani, kaj je cvet in kaj seme, je najbolje, da cvetočo koprivo malo potresete – to, kar vam bo priletelo v roke, je seme. Nabiramo ga, ko se zadebeli in je od temnozelene do rumeno rjavkaste barve. Če je seme že rjavo, ste žal zamudili!

Sestavine semena se prekrivajo s sestavinami v listih, a z eno veliko razliko. Seme deluje kot odličen adaptogen, uravnava naš odziv na stres, krepi nadledvično žlezo in pomaga premagovati utrujenost. Številni zdravilci in naturopati poročajo o odličnih uspehih, ki so jih dosegli s pomočjo tinkture iz koprivnega semena pri svojih pacientih z ledvičnimi težavami. Pred kratkim je bila objavljena tudi raziskava v reviji Journal of The American Herbalist Guild [4(2): 22–25], ki je potrdila blagodejen vpliv koprivnega semena na izboljšanje funkcij ledvic in na zmanjševanje ravni kreatinina. Seme vsebuje tudi odlične beljakovine, veliko linolenske maščobne kisline, zdravilne sluzi in veliko rudnin. Če k temu dodamo, da surovo in sušeno seme kopriv vpliva tudi na naša nevrotransmiterja acetilholin in serotonin, ni čudno, da pripomore k boljšemu razpoloženju, čilosti in dobremu počutju. V nekuhanih koprivah so našli tudi holin, ki je zelo pomemben za normalno delovanje živčevja. Uživanje svežega semena je bližnjica do več energije, zato ga ne uživajte zvečer, razen če si želite ostati budni dolgo v noč. Za ta namen so ga pokuhali – 25 gramov semena na 300 ml vode naj bi zagotavljalo, da naslednjih 12–36 ur ne boste zaspali. Vse to so naši predniki očitno poznali, saj koprivna semena v črnem vinu, postrežena za večerjo, veljajo za najboljši afrodiziak na naših območjih. Poleg tega seme kopriv pomaga ščitnici do boljšega delovanja, zato posledično vpliva na zmanjševanje telesne teže.

Če se želite trajno rešiti prhljaja, mastnih las in izpadanja las, so koprive ena izmed najboljših naravnih rešitev. Ker težave z lasmi prihajajo praviloma od znotraj, bo morala kopriva odpraviti predvsem notranje vzroke. Dvakrat na dan si pripravite svež poparek (ena žlica posušenih listov koprive, prelita z 200–300 ml vrele vode). Pustite stati 10 minut, nato precedite in čaj čim prej spijete, da ne oksidira. Ob takšni kuri bodo lasje postali bolj čvrsti, začeli se bodo gostiti in nehali bodo izpadati. Za mastne lase lahko naredite tonik, tako da dve pesti svežih kopriv sesekljate in pomešate z vodo. Pustite stati vsaj pet minut (raje več) in s to vodo prelijete lase, ko ste jih že oprali. Tonika ne spirajte.Lahko pa pripravite tudi navaden čaj, ki ga shranite v steklenički (najbolje z razpršilko) in ga enkrat na dan vtrete v lasišče. Če je lasišče srbeče ali luskasto, lahko dodate v ta čaj tudi nekaj listov melise, ki bo pomirila kožo. Podobno bo učinkovalo eterično olje čajevca (nekaj kapljic), le da morate v tem primeru pripravek pred uporabo vsakič pretresti. Za enak namen lahko uporabite alkoholno tinkturo, ki jo razredčite z vodo in vtirate v lasišče.

___________________________

Stekleni kozarec napolnite z na drobno narezanimi koprivami (uporabite lahko vse dele rastline, vključno s korenino, ki ste jo pred tem dobro oprali). Prelijete z domačim žganjem in pustite stati 15 dni. Zaželeno je, da steklenico vsak dan pretresete ali premešate. Po tem času namok precedite skozi gazo in shranite v temni steklenički. Priporočeno je jemanje tinkture trikrat na dan pred obroki po 20–30 kapljic v vodi ali čaju. Lahko pa tinkturo uporabite tudi zunanje, predvsem za odpravljanje težav z lasiščem.

200 gramov drobno narezanih korenin namočite v litru vinskega kisa. Dobro zaprto steklenico pustite stati tri tedne na soncu, potem precedite. Uživajte po žličkah. Razredčeni kis (100 ml kisa na liter vode) uporabljajte za izpiranje las ali vtirajte v lasišče kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las.

 

Seme koprive uživa ugled odličnega protistrupa. Z njim naj bi ljudem pomagali celo po zaužitju pikastega mišjaka (ene najbolj strupenih rastlin), črnega zobnika, po ugrizu pajkov, kač in psov, po piku os. Upamo, da vam tega ne bo treba preverjati. Zagotovo pa je dobro vedeti, da z uživanjem semena blokiramo mnogo strupov in hkrati pomagamo jetrom, da jih lažje nevtralizirajo in izločijo iz telesa.

Najbolj pečejo mlade koprive, kar je logično, saj rastlina poskuša zavarovati mlade liste pred objedanjem. Tako kot pri človeku z leti pride tudi modrost, da se nam ni treba bati zunanjih sovražnikov in da smo dovolj močni, da nas kakšen ugriz nepridipravov ne bo pokončal. Tudi koprive se ravnajo v skladu s tem, zato se je starejših listov veliko varneje dotikati, in če to počnete v pravi smeri, rokavice ne bodo potrebne.

Za nabiranje semena lahko skupaj posmukate zgornje dele rastlin ali posamično odtrgate socvetja. Prva tehnika je lažja in hitrejša, zahteva pa, da potem doma preberete in ločite liste od semena. Druga je zamudnejša, vendar dobite takoj semena brez listov. Nekateri požanjejo koprive v tej fazi, jih obrnejo navzdol in posušijo v platneni vreči. Kakor hitro bo seme dozorevalo, bo padalo v vrečo in bo treba na koncu le še malo pretresti.V vseh treh primerih koprivna semena vsaj prvi dan sušite zunaj, ker boste videli, koliko »sostanovalcev« gostijo koprive. Naj se podnajemniki varno umaknejo, preden boste seme posušili v sušilniku ali v sobi.

Ne glede na način nabiranja in sušenja bo vedno v semenu še kakšen ostanek vejic in listov. Česar ne boste mogli pobrati z rokami, je najbolj preprosto presejati skozi cedilo z večjimi odprtinami. Tako dobite čisto seme in ostanke, ki jih še vedno lahko porabite za čaj.

Če ste nabirali zrelo seme, bo približno teden dni sušenja na toplem zraku dovolj. Sušiti ga moramo v zelo tankih plasteh in občasno malo premešati in obrniti, da se enakomerno posuši. Suho seme »šumi« pod rokami. Če sušite večjo količino, pa je smotrno za nekaj časa seme spraviti v platneno vrečko in pustiti za še nekaj tednov v suhem prostoru. Če je vreme muhasto in je v zraku več vlage, bo najvarneje seme posušiti v sušilniku in takoj shraniti v steklenih kozarcih, ki dobro tesnijo.

Koprivovo seme nimajo posebne arome, zato ga lahko dodajamo dobesedno povsod. Njegova suhost izzveni, če mu damo nekaj časa, da ga jogurt, juha, jajce ali kakšna omaka omehča.Tudi zaradi dostopnosti hranil je odlična strategija koprivno seme zmešati z živili, ki so fermentirana (npr. s kislim mlekom, jogurtom, kefirjem ...) Desnosučne mlečne kisline in prisotne probiotične bakterije bodo razgradile kisline, ki vam preprečujejo dostop do rudnin, in tako bo vaše telo brez težav dobilo vse zaklade, skrite v semenu. Tako kot pri vseh semenih in oreščkih okus intenzivirate, če ga popečete. Daljšega cvrtja ali peke ne potrebuje, zato ga segrevate zelo kratek čas. Lahko ga posujete po ocvrtih živilih, vmešate v omlete, dodate v zmes za palačinke ali vsujete na raztopljeno maslo in potem prelijete s testom. Sama ga dodajam zares povsod: v polento, tik preden jo odstavim, v nadeve za burek, jogurte, polivke za solate, v majonezo, v katero naribam še gomolj zelene, v pesto iz bazilike ali rukole, v kislo smetano, ki jo potem porabimo za različne namene ...Le začnite in ne bo vam žal!