Bi želeli, da vaša tinktura iz škrlatne ehinaceje deluje »inteligentneje«? 

Povedano drugače, pravilno pripravljena tinktura škrlatne ehinaceje deluje tako, da vaš imunski sistem krepi, ko je to potrebno, in umirja ob preburnem delovanju, kot ga lahko zaznamo ob hujši gripi (intenzivno sluzenje dihal ipd.). Tinktura, ki je pripravljena le iz nadzemnih delov, ne deluje enako kot tista, pripravljena iz cele rastline. V čem je razlika in kako pripraviti tinkturo iz cele rastline škrlatne ehinaceje oz. ameriškega slamnika?

Raziskave so razkrile, da lahko le tinktura, narejena iz alkoholnega izvlečka cele, sveže rastline, deluje imunomodulatorno (uravnava odziv imunskega sistema). Kar pomeni, da tako ne bo delovala alkoholna tinktura iz zgolj nadzemnih delov, niti ne bosta takšnega delovanja izkazala stisnjen sok rastline z dodanim alkoholom ali čaj iz svežih ali posušenih cvetov. Zakaj?

 

Razlog je v alkilamidih, glavnih zdravilnih učinkovinah, ki se v največji meri izlužijo le s pomočjo alkohola, in to iz svežih rastlin. V vodnih izvlečkih, iztisnjenem soku ali čaju zato alkilamidov ne bo, ali pa bodo le v sledovih. Torej je pomembno kupiti ali narediti alkoholne izvlečke, pri tem pa pazite tudi na svežino osnovnega materiala. Ker se alkilamidi s sušenjem rastline izgubljajo ali postanejo nedostopni, je najbolje za predelavo v tinkturo uporabiti sveže rastlinske dele – torej takoj po nabiranju. Če za to nimate časa, jih predelajte vsaj v roku 24 ur. Alfred Vogel je bil nasploh pristaš izdelave zdravilnih rastlinskih pripravkov iz svežih rastlin. Da je imel prav, so kasneje pokazale tudi sodobne analize in raziskave. V njih so denimo ugotovili, da je vsebnost alkilamidov, približno dvakrat višja v tinkturi iz svežih zelišč (81 mg/100 g) kot v tinkturi iz posušenih rastlin (43 mg/100 g). 

In zakaj je pomembno, da tinktura zajema alkilamide iz cele rastline? Alkilamidi so resda prisotni tudi v nadzemnih delih rastline, a so tudi tisti, ki jih najdemo v koreninah zelo pomembni. Gre namreč za posebno vrsto alkilamidov, ki imajo znan uravnavajoč oz. imunomodulatoren učinek na naš imunski sistem. To pomeni, da ga po potrebi spodbudijo, če je premalo odziven, in ga umirijo, če je preveč odziven. Imunomodulatorni mehanizem delovanja takšnih pripravkov je dobrodošel v primeru hudih grip, kot je bila npr. ptičja gripa iz leta 1918/19. Ljudje so umirali zaradi preburnega odziva lastnega imunskega sistema, saj je ta z vnetnimi citokini in arzenalom imunskih celic preburno napadel virus, pri čemer so se pljuča tako poškodovala, da se je obolela oseba zadušila. Ker raziskave dokazujejo imunomoduluatorno delovanje ehinaceje, so le-to uvrstili tudi na seznam rastlinskih zdravil, ki ob takšnih obolenjih lahko pomagajo (Herbal Treatments for Pandemic Influenza: Learning from the Eclectics' Experience). 

Tinkture brez alkilamidov iz korenin pa seveda niso brez učinka. Problem je le v tem, da vsebujejo nabor snovi, ki naš imunski sistem predvsem krepijo. Zaradi tega so v preteklosti ameriški slamnik odsvetovali osebam z avtoimunskimi obolenji. Pri njih imunski sistem napade lastna tkiva. Iz istega razloga so nastale omejitve uporabe pripravkov iz ameriškega slamnika na 8 tednov z vsaj 1 tednom premora, s čimer naj bi preprečili morebitno prekomerno delovanje takšnih pripravkov na imunski sistem. 

Kljub novim spoznanjem o imunomodulatornem delovanju ameriškega slamnika, pripravljenega iz alkoholne tinkture cele rastline, in kljub temu da v več desetletjih ni bilo dokazano, da bi takšni pripravki vplivali na avtoimunske bolezni, pa danes z zgornjimi priporočili ni nič drugače. Na žalost se uradno še vedno odsvetuje jemanje vseh oblik ameriškega slamnika ljudem z avtoimunskimi obolenji, prav tako pa tudi še vedno veljajo časovne omejitve uporabe. 

Kako pripraviti tinkturo iz nadzemnega dela, smo vam zaupali že v številki avgust-september 2018, zato si tokrat poglejmo le, kako pripraviti tinkturo iz podzemnega dela te nadvse koristne rastline.

Najbolj idealno je, da izkopljemo korenino tri leta stare rastline. Tako prakticirajo tudi v podjetju, kjer pripravljajo tinkturo ehinaceje po receptu Alfreda Vogla. Za pripravo ni potrebno izkopati veliko korenin, saj se v tinkturo iz nadzemnega dela ehinaceje zmeša le nekaj odstotkov tinkture iz podzemnega dela. Količina korenin, ki jih je potrebno izkopati, je zato odvisna od tega, koliko že imate tinkture iz nadzemnega dela rastline. 

Na splošno velja, da je za pridobivanje izvlečkov iz korenin najprimernejši čas jesen. Prav tako nam za izračun potrebnega materiala služi splošno pravilo, da za pripravo enega litra tinkture potrebujemo 15 do 20 dag svežega materiala in 80 do 85 dag alkohola (50- do 65-odstotni etanol). Korenino temeljito operemo, da odstranimo vse nečistoče, in jo na drobno nasekljamo. Damo jo v kozarec in prelijemo z alkoholom. Kozarec zapremo, postavimo na temno za približno 10 dni in vmes po možnosti večkrat premešamo. Zmes nato precedimo skozi filter papir, ki se ga dobi v specializiranih trgovinah (za silo je dober tudi filter papir za kavo). Steklenice, v katero smo tinkturo precedili, ne pozabimo opremiti z informacijami o vsebini. 5 % dobljene tinkture nato zmešamo s 95 % tinkture nadzemnega dela ehinaceje in dobili smo imunomodulatorno tinkturo. 

Če ste bolj šibkega zdravja, lahko tinkturo pričnete uporabljati v preventivne namene že v prvih hladnih mesecih, v nekoliko nižjih odmerkih kot za terapijo. Prav tako pa je v pomoč tudi za pospeševanje okrevanja ob prehladu ali gripi ter z njima povezanimi komplikacijami. Odrasli naj za terapijo zaužijejo 15 do 25 kapljic tinkture 3- do 5-krat na dan. Otroci od 6. do 12. leta pa 10 kapljic 3-krat na dan. Kapljice nakapljamo v kozarec vode in spijemo.