Ste vedeli, da pozimi ne obstaja le večja verjetnost, da bomo zboleli za prehladom ali gripo, ampak da se takrat pojavljajo tudi številne druge težave z zdravjem, obstoječe pa se v hladnih mesecih še poslabšajo? Zakaj pride do tega in kako nam lahko pomaga CBD iz konoplje? 

Telesni obrambni sistem v širšem smislu sestavlja več komponent. Celice imunskega sistema, kot so makrofagi, ki požirajo poškodovane celice, patogene mikrobe.. Protitelesa imunskega sistema, ki se vežejo na antigen patogenih mikrobov na njihovi površini in povzročijo njihov propad. Na sluznicah nas varujejo raznovrstni protimikrobni peptidi – drobne beljakovine, ki z luknjanjem membrane patogenih mikrobov povzročijo njihov propad. Pomemben del obrambnih moči so tudi proteolitični encimi, ki sodelujejo pri prebavljanju patogenih mikrobov, beljakovinskih toksinov ... in pri pospravljanju splošnega nereda, ki ga povzroči vnetje. Tudi koristni mlečnokislinski mikrobi črevesne mikrobiote dokazano prispevajo k razvoju in učinkovitosti imunskega sistema. Za obrambo so pomembne tudi številne fizične pregrade. Tako nas npr. zdrave sluznice prebavil, podobno kot koža od zunaj, varujejo pred vdorom škodljivih snovi in mikrobov v telo. Tudi vročina je naša zaveznica. Telo natanko ve, koliko mora dvigniti telesno temperaturo za uničenje bakterij, virusov ali pa rakavih celic. Na voljo so nam tudi močni antioksidanti, ki vsakodnevno nevtralizirajo proste radikale – uničevalce celic. Če bi denimo raven pomembnega telesnega antioksidanta glutationa zelo upadla, bi bilo naše življenje zaradi divjanja prostih radikalov močno ogroženo. K obrambnim močem telesa pa sodi tudi dobro delujoč telesni informacijski sistem oziroma endokanabinoidni sistem (ES), ki skrbi tudi za pravočasen in usklajen odziv telesa na vse zunanje in notranje spremembe. Njegova naloga je namreč ohranjanje celičnega ravnovesja. ES se denimo aktivira, kadar nas napadejo patogeni mikrobi ali ogrozijo zaužiti pesticidi, kadar telo preplavijo prosti radikali, ob poškodbah, v obdobju duševnega stresa … 

Čeprav se obstoja obrambnega sistema najbolj zavedamo pozimi, ko nas prehlad ali gripa ustavi in »položi v posteljo«, pa obrambne moči vse leto enako zavzeto varujejo telo, seveda če jim ustrezno pomagamo. Če torej v vseh letnih časih pravočasno zaznavamo in zadovoljujemo potrebe telesa in duha, nas naše obrambne moči enako učinkovito ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi, morebitnimi rakavimi celicami in strupenimi snovmi, poškodbami zaradi prostih radikalov in vnetji – ne glede na to, ali nas boža toplo poletno sonce ali pa okrog nas divjata mraz in sneg. Če tega ne počnemo in spregledamo, da so v hladnih mesecih obrambne moči bolj obremenjene, se to lahko pozna tudi v obliki poslabšanja zdravja. Običajnemu hitremu in stresnemu življenjskemu ritmu, v katerem živimo vse leto, smo namreč pozimi težje kos, saj se srečujemo z dodatnimi oteževalnimi okoliščinami. Zaradi mraza moramo za osnovno delovanje telesa proizvajati veliko več energije kot poleti. Poleg tega v telo vnašamo manj varovalnih vitalnih snovi (antioksidanti, bazični minerali, encimi …), saj zaužijemo manj lokalne sveže zelenjave in sadja. Še več, ker pozimi pojemo več osiromašene in industrijsko predelane hrane (izdelki iz bele moke in sladkorja, konzervirana hrana …), v telesu nastaja več kislih presnovkov, kar pripelje do rušenje kislo-bazičnega ravnovesja. Dvigniti se utegne tudi raven glukoze v krvi. Nekakovostna hrana ruši tudi ravnovesje črevesne mikrobiote. Telesu je pozimi na voljo tudi manj kakovostnega zraka, saj se manj gibljemo na prostem, zaradi česar je prekrvavljenost tkiv slabša. To obenem pomeni, da se v hladnih mesecih v telesu kopiči več strupov, ki bi se med številnimi poletnimi telesnimi dejavnostmi na prostem zlahka izločili z znojenjem in dihanjem. Ker so pozimi dnevi krajši, se v telesu ustvari tudi manj varovalnega vitamina D, ki je pomemben za delovanje imunskega sistema. Če pozimi spalnega ritma ne prilagajamo telesnim potrebam, to dodatno prispeva h kopičenju strupenih presnovkov, prostih radikalov in tihih vnetij, saj procesi razstrupljanja in regeneracije ob pomanjkanju spanja ne potekajo optimalno. Vse to v telesu ustvarja razmere, v katerih obrambne moči težje opravljajo vse zadane naloge. Nič nenavadnega torej, da pozimi hitreje podležemo virusu prehlada ali gripe kot poleti in da se v hladnih mesecih okrepijo simptomi revmatizma (1), poslabša sladkorna bolezen (2) ali duševno počutje - depresija (3) itn. Če se tega zavedamo in v hladnih mesecih telo ustrezno podpremo, tudi pozimi ne pride do večjih odstopanj. 

Zaradi številnih ugotovljenih potencialov kanabinoida CBD ta na več ravneh prispeva k učinkovitosti naših obrambnih moči, saj podpira delovanje telesnega informacijskega sistema – endokanabinoidnega sistema. Tako so ugotovili, da CBD prispeva k usklajenemu delovanju različnih delov imunskega sistema. Poleg tega ima protivnetne, antioksidativne, protibakterijske, nevroprotektivne, nevroregenerativne, protitumorske, protidiabetične, anksiolitične in številne druge potenciale, med katere sodi tudi izboljšanje kakovosti spanja, boljše obvladovanje stresa …

CBD pomaga umiriti čezmerno vzdražen imunski sistem, saj umirja vnetja. Kadar je imunski sistem pretirano vzdražen in začne napadati lastno telo, kot velja v primeru avtoimunskih obolenj, pride do nevarnih kroničnih vnetij, ki utegnejo resno ogroziti zdravje. Kronična vnetja naj bi bila v ozadju depresije, multiple skleroze, diabetesa, artritisa, alergij, astme, nevrodegenerativnih obolenj … To pa ne pomeni, da lahko CBD uživamo samo takrat, ko je imunski sistem pretirano vzdražen. Rak je denimo prav posledica slabo delujočih telesnih obrambnih moči. Ker različne raziskave kažejo, da CBD zavira razvoj in širjenje raka, spodbuja samopropadanje rakavih celic (4) itn., to pomeni, da uživanje CBD pomaga tudi v primeru, da so naše telesne obrambne moči šibke. CBD zaradi svojega antioksidativnega učinka tudi zmanjšuje breme, ki ga telesu povzročajo prosti radikali oziroma oksidativni stres (5). K obrambnim močem telesa pa CBD prispeva tudi s svojim antibakterijskim učinkom. Baktericidno naj bi deloval na stafilokoke in streptokoke ter celo na Staphylococcus aureus, bakterijo, ki je odporna na meticilin (MRSA) (6).

(1) https://www.medpagetoday.com/rheumatology/arthritis/56160.

(2) http://www.diabetes.co.uk/diabetes-and-cold-weather.html.

(3) https://www.nimh.nih.gov/health/topics/seasonal-affective-disorder/index.shtml.

(4) Paola Massi et al., »Canabidiol as potential anticancer drug«.

(5) Lili Yang et al., »Cannabidiol protects liver from binge alcohol-induced steatosis by mechanisms including inhinition of oxidative stress and increase in autophagy«. 

 (6) G. Appendino et al., »Antibacterial cannabinoids from Cannabis sativa: a structure-activity study«