Skupaj razkrivamo

6.1.2015

Trije načini, kako iz navadnega prehlada ustvarimo resne težave
Besedilo: Adriana Dolinar

„Če ga zdravimo, traja navaden prehlad sedem dni, če ne, pa en teden,“ se radi pošalimo. Pa ni tako preprosto, kot se zdi. Navaden prehlad res ni hudo obolenje, toda če se ga lotimo napačno, lahko to hitro postane. Oglejmo si tri najpogostejše napake, zaradi katerih se prehlad lahko spremeni v hujše težave. 

Zniževanje vročine, še preden ta doseže „status“ vročine, 38,5-39 °C
Vročina je naš neprecenljiv obrambni mehanizem pred patogenimi mikrobi in strupi v telesu. Nepotrebno zaviranje vročine pomeni zaviranje naravnega procesa zdravljenja.
Vročina namreč spodbudi imunski sistem k večji tvorbi imunskih celic in drugih potrebnih elementov za obrambo telesa. Pospeši kroženje krvi in limfe, kar pospeši tudi odstranjevanje strupov iz telesa ter dovod hranilnih snovi do prizadetih mest. Povečano kroženje telesnih tekočin omogoči tudi hitrejši prenos obrambnih telesnih celic (belih krvničk) in protiteles na mesto delovanja. Vročina prav tako onesposobi številne patogene mikrobe (viruse, bakterije …), saj jim takšno temperaturno okolje ne ustreza za normalno razmnoževanje. Tako z naraščanjem temperature patogeni mikrobi propadajo hitreje, kakor pa se razmnožujejo. Z znojenjem, ki se med vročino pojavi, se strupi tudi prek kože izločajo iz telesa. Kadar vročino po nepotrebnem blokiramo, torej zavremo vse navedene mehanizme naravne obrambe telesa.

Še več, kadar vročino vsakič znova z antipiretiki „ugasnemo“, tako kot nas učijo mediji (ob prvih znakih prehlada ali gripe), lahko telesno obrambo utišamo do te mere, da se telo preprosto ne bo več odzvalo z vročino takrat, ko bo to nujno potrebno. Verjetno ni treba razlagati, kaj to pomeni. Bo pa vašega stanja pomanjkanja imunske obrambe vesela farmacija, saj vztrajno blokiranje vročine utegne pripeljati do razvoja številnih kroničnih obolenj. 

Antipiretike zlasti prekomerno uporabljajo starši, in sicer zaradi strahu pred vročinskimi krči. Svojim otrokom jih dajejo preveč, v prevelikih odmerkih in še preden telesna temperatura doseže stopnjo prave vročine. Tako, denimo, 50 % staršev (po raziskavah Ameriške akademije pediatrov) otrokom da antipiretik, še preden jim telesna temperatura naraste na 38 °C. Mnogi starši otroke ponoči celo zbujajo, da jim odmerijo antipiretik!

Blokiranje čiščenja vnetne sluzi iz pljuč 
Tudi kašelj je naš neprecenljiv obrambni mehanizem, s katerim iz dihal skupaj s sluzjo odstranjujemo vse, kar tja ne sodi. 

Pri varovanju dihal namreč sodelujejo celice sluznice dihal, ki proizvajajo sluz, in celice, ki so oborožene z drobnimi migetalkami, s katerimi sluz s tovorom pomikajo navzgor proti ustom, kjer jo s kašljem ali s požiranjem izločimo iz dihal. Telo si tako s kašljem prizadeva pljuča očistiti obilja goste sluzi z ujetimi delci (pelod, prah, dim, kemikalije ... pa tudi mikrobi in odmrle celice sluznice dihal ob vnetju). 

Kadar telo ob prehladu ali gripi, ki ju pogosto spremlja prav kašelj, podpremo na naraven način in z olajševanjem izkašljevanja, nas vnetje zgolj „oplazi“.

Če pa telesu ne pomagamo ustrezno in moker, produktiven kašelj zaviramo, se lahko stanje kaj hitro poslabša. Sluz, ki se iz pljuč ne more izločiti, je namreč odlična podlaga za razvoj bakterijskega vnetja spodnjih dihal. Povedano drugače, virusno vnetje (prehlad ali gripa) se lahko zaradi blokiranja izločanja vnetne sluzi iz pljuč razvije v bakterijsko vnetje. Ker ob bakterijskem vnetju običajno brez antibiotične terapije ne gre, si z nepotrebnim blokiranjem čiščenja pljuč nismo nakopali le bakterijskega vnetja, temveč tudi porušeno črevesno floro, brez katere ni močnega imunskega sistema.

Zelo pomembno je torej, da pri izbiri zdravil za kašelj ne naredimo napake in ne zavremo produktivnega kašlja, za katerega zdaj vemo, da predstavlja naravno obrambo čiščenja pljuč. Zdravila naj torej delujejo v smeri pomoči pri redčenju in čiščenju goste sluzi iz dihal ter sproščanju oziroma širjenju skrčenih dihalnih poti, ne pa v smeri zaviranja naravne obrambe. Eno odličnih zdravil s tega področja je na primer bršljanov izvleček, ki ga vsebuje Prospan. Bršljan dokazano mehča in redči gosto sluz ter sprošča zakrčene dihalne poti. Rezultat uživanja tega pripravka je učinkovito čiščenje sluzi iz pljuč in posledično umirjanje draženja h kašlju. 

Zaviralci kašlja, ki delujejo na osrednji živčni sistem, so na mestu zgolj ob suhem kašlju oziroma izjemoma ob produktivnem kašlju, ko ne zmoremo drugače. Takrat jih nekateri uporabljajo v kombinaciji z zdravili, ki olajšujejo izkašljevanje, vendar zgolj takrat, ko je ob kašlju malo izmečka ter kadar je kašelj dolgotrajen in nas izčrpava ali nam že dolgo preprečuje spanje. Ponoči tako uporabijo zaviralce kašlja, čez dan pa spodbujevalce kašlja. Če se odločimo za to pot, se je dobro zavedati, da z zaviranjem čiščenja pljuč ponoči tudi podaljšujemo čas okrevanja in tvegamo dodatno okužbo. Mikrobi, ki so ponoči ujeti v pljučih, se namreč lahko ta čas nemoteno razmnožujejo. Dobro torej pretehtajte koristi in tveganja takšnega početja.

Jemanje antibiotikov ob virusnem vnetju
Prehlad in gripa sta virusni vnetji, pri katerih nam antibiotik – zdravilo proti bakterijam – ne more pomagati. Pa vendar se vse prepogosto zgodi, da nam zdravniki ob virusnem vnetju predpišejo prav terapijo z antibiotikom. Da so posledice nepotrebnega predpisovanja antibiotikov res pereče, opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je 18. november proglasila za Svetovni dan preudarne uporabe antibiotikov.

Antibiotiki, ki jih prejmemo za vsak slučaj, preventivno ali ob virusnih okužbah, v telesu namreč naredijo več škode kot koristi. Poleg razvoja odpornosti bakterij na antibiotike je ena od spregledanih posledic prepogostega jemanja antibiotikov tudi uničevanje črevesne mikroflore. To pa ruši naš imunski sistem na dolgi rok. 

Naj samo spomnimo, da ena terapija z antibiotikom za nekaj mesecev prizadene črevesno floro. Če zaradi uničenih mlečnokislinskih bakterij ni ustrezne prebave hrane v črevesju in ustreznega vsrkavanja vitalnih snovi iz črevesja, potem tudi ni ustreznega razkisanja, razstrupljanja, obnavljanja celic in ustrezne imunske obrambe pred različnimi mikrobi. Še več, s spremembo telesne kemije, z zakisanostjo, ustvarimo še boljše pogoje za rast številnih patogenih mikrobov. Glivična vnetja v in na telesu (vaginalno glivično vnetje, porušena prebava zaradi kandide, srbeči izpuščaji na koži itd.) so le ena od najpogostejših posledic nepotrebne uporabe antibiotikov ob prehladu ali gripi.

Prehladi torej res niso velika zdravstvena težava, če telo ob tem ustrezno in na naraven način podpremo. Težava nastane, ko iz želje po hitrem olajšanju težav prehlad „zdravimo“ z antipiretiki, zaviralci kašlja, antibiotiki itd. V pomoč, da do tega ne pride, je zato v projektu nastal priročnik „Adijo prehladi“, ki ga lahko prelistate na 
shop.zazdravje.net. Poleg konkretnih nasvetov, kako na naraven način podpreti telo ob vročini ter vnetjih zgornjih in spodnjih dihal, je v knjižici tudi veliko informacij, kaj storiti, če je naš imunski sistem zaradi zgoraj navedenih napak že prizadet.

Ključne besede:
prehlad, vročina, znojenje, vnetna sluz, kašelj, gripa, virusno vnetje, antibiotiki, črevesna mikroflora

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: