Ko se v telesu nakopičijo težave, se nam začne dogajati tako kot vladam: vsak organ svari pred nevzdržnim položajem, grozi s stavko in zahteva več sredstev za svoje delovanje. 

Dokler imamo eno samo, lokalizirano težavo, jo z gašenjem simptomov še nekako obvladujemo. Toda ko se začnejo rdeče lučke prižigati na več mestih hkrati, ugotovimo, da zgolj z odpravljanjem simptomov ne bomo prišli daleč. 

Na predavanjih zelo pogosto slišim vprašanje, kako kombinirati deset različnih zdravil in po možnosti še enako število prehranskih dopolnil. Drugi izbirajo naravnejše pristope, vendar sledijo enaki logiki: vse, česar telesu primanjkuje, skušajo nadomestiti tako, da v jutranji smuti vmešajo še deset superživil. Morda je nastopil čas, da se vprašamo, ali obstaja kaka učinkovitejša strategija.

Težko je ugotoviti, ali naši prehrani resnično primanjkuje toliko hranil – ali pa jih telo ne zna več razstaviti in jih zatem še učinkovito uporabiti. Zelo pogosto se težave začnejo že zaradi dehidracije. Brez kakovostne vode želodec, prebavila in kri ne morejo raztopiti in prenašati dragocenih hranil. Prav nezadosten vnos vode je v ozadju velikega dela težav, ki nas pestijo. Kakovostna voda v telesu opravlja še veliko več pomembnih vlog, denimo prenaša informacije in energijo, zato ni vseeno, kakšno vodo uživamo. Šele ko je v telesu dovolj vode, pride na vrsto vloga živil. Če uživate prazna živila, v katerih ni dovolj vitaminov in rudnin, se je smotrno odločiti za živila ali prehranska dopolnila, ki bodo nadomestila ta primanjkljaj. Seveda je na mestu tudi vprašanje, zakaj bi sploh uživali prazno hrano, potem pa položaj reševali s številnimi prehranskimi dopolnili. Ker ne moremo natančno vedeti, česa telesu primanjkuje, se je dobro držati inteligentnih rastlin, ki v telo prinašajo na stotine mikrohranil, povrhu pa znajo prepoznati prioritete in tam delovati. 

V najvišji razred rastlinske inteligence uvrščamo sok aloje vere (seveda če mu v procesu predelave ne dodajo konzervansov in kislin). Kakovostna ekološka in nekonzervirana aloja vera vsebuje več kot 160 zdravilnih učinkovin, zato v telesu sistemsko podpira številne procese, nadomešča primanjkljaje in hkrati deluje protivnetno.

V podobni smeri delujejo tudi alge, sokovi travnih bilk (ječmenov, pšenični, pirin) ... in seveda začimbe kot najmočnejši antioksidanti, ki jih je mogoče zaužiti. Med tako imenovane kraljevske rastline (angl. ruller drugs), ki zmorejo pravilno prepoznavati in reševati težave v telesu, uvrščamo tudi vrtnice, črno kumino, nekatere medicinske gobe, žafran …

Če živila, ki jih uživate, niso prazna ali pa dodajanje kompleksnih naravnih hranil ne pripelje do izboljšanja, je na mestu vprašanje, zakaj telo hranil ne zna pravilno uporabiti. Dandanes se vse bolj zatika v želodcu in črevesju, zato veliko zaužitih hranil sploh ne pride na cilj. Sanacija prebavil in črevesne flore je zato eden od osnovnih stebrov vsakega trajnega izboljšanja zdravja. Če čakamo predolgo, se lahko zgodi, da bo tudi ta »sektor« stavkal in se slabo odzival na naše »priboljške«. 

Verjetno opažate, da v naših novicah veliko pozornost namenjamo pripravkom, ki zmorejo delovati na celični ravni. Praviloma se težave začnejo tam, zato je tovrstno sanacijo modro začeti pri temeljih. 

Znanost je z vpogledom v delovanje celic storila več kot z osvajanjem vesolja, saj nam je odprla vpogled v notranje vesolje, ki ga prej nismo poznali. Celice imajo odlične vzvode, s katerimi znajo poskrbeti za svoje brezhibno delovanje, obrambo, obnovo in delitev. Dolgo je veljalo, da morajo antioksidanti, s katerimi se lahko celice ubranijo delovanja prostih radikalov, priti od zunaj. Zdaj vemo, da telo premore tudi lastne močne antioksidante – ti so ga sposobni ščititi pred oksidativnimi procesi, ki povzročajo poškodbe, staranje in propadanje celic. 

Kot lahko vidite v tabeli, imamo v telesu vsaj pet mogočnih lastnih antioksidantov, med katerimi najbolj izstopa NADH, ki je za polovico močnejši od glutationa in kar trikrat močnejši od Q10, o katerem smo slišali največ. Ker sodeluje pri več kot tisoč presnovnih procesih, NADH velja za najpomembnejši koencimom, pravijo pa mu tudi koencim 1.

Poglobljeno preučevanje celic je pripeljalo do spoznanja, da je NADH odgovoren tudi za aktivacijo drugih antioksidantov, kar pomeni, da v primeru pomanjkanju NADH tudi glutation in Q10 ne bosta mogla opraviti svojih nalog.

Za proizvodnjo celične energije potrebujemo kisik in NADH. Pri tej reakciji nastane energija, ki jo telo uskladišči v obliki molekul ATP. Več NAHD premore celica, več energije lahko ustvari, kar pomeni, da bo lažje delovala, obnavljala poškodovane dele in dlje živela. 

Dovolj energije mora biti predvsem na mestih, kjer se je porabi največ – v možganih in v srcu, zato je NADH v prvi vrsti odličen podpornik delovanja teh dveh organov in vseh težav, povezanih z njunim delovanjem. Poleg tega je zelo pomemben tudi za zaščito DNK pred poškodbami, zlasti če je naša izpostavljenost okoljskim toksinom in elektromagnetnemu smogu visoka. Celice se ves čas delijo, v tem procesu pa so kromosomi zelo izpostavljeni poškodbam. Poškodbe DNK pripeljejo do številnih obolenj, kot so rak, ateroskleroza, avtoimunska obolenja, diabetes … NADH je ključni kofaktor v procesu popravljanja DNK, kar je pokazala tudi raziskava, ki so jo opravili na Univerzi Guanzhou na Kitajskem1, kar je odlična novica za vse, ki so v procesu kemoterapije. Druga raziskava je pokazala, da se celice, ki so izdatno zaščitene z NADH, pod vplivom x-žarkov (rentgen) ne poškodujejo (2). 

Nove raziskave kažejo, da diabetes tipa 2 korenini v poškodbah celičnih mitohondrijev, na kar vplivajo številni dejavniki, tudi povišana raven holesterola in trigliceridov v krvi – pa tudi zdravila, ki naj bi to stanje zdravila. Če v celicah povečamo raven ATP-energije, se lahko obnovi proces nastajanja inzulina, diabetes pa se pozdravi. 

REDOKS potencial najpomembnejših endogenih antioksidantov 

Reducent	∆E (V)
NADH	-0,32
Lipična kislina	-0,29
Glutation	-0,23
Ubikinon Q10	-0,10
Askorbat	-0,08

NADH je najmočnejši antioksidant v telesu, ki obnavlja tudi druge pomembne antioksidante, kot so glutation, Q10 in askorbat.

Razlog za to, da smo o NADH vedeli tako malo, se skriva v njegovi nestabilnosti, zaradi česar ga ni bilo mogoče uporabljati v terapevtske namene. Edini, ki mu je uspelo stabilizirati to molekulo, je prof. ddr. Birkmayer, ki je proces stabilizacije tudi patentiral. Če NADH ni stabiliziran po tem postopku, je reaktiven, aktivna učinkovina pa že kmalu izgine, kar pomeni, da dopolnilo že po nekaj mesecih po proizvodnji ne vsebuje več NADH. Ker je v zadnjem času na trgu vse več izdelkov, ki se ponašajo s kratico NADH, je treba preveriti, ali so izdelani po postopku prof ddr. Birkmayerja (denimo Cellergie®).

Za uživanje so najprimernejše orodisperzibilne pastile, ki jih raztopimo pod jezikom. Tako se NADH prek ustne sluznice neposredno vsrka v krvni obtok. Takšna oblika zagotavlja neprimerno večji izkoristek, kot če bi NADH uživali v obliki kapsul. 

Pri vsem tem ne pozabite, da celo najboljše snovi potrebujejo še nekaj – naše veselje do življenja, ljubezen in hvaležnost, ki bi jih morali poimenovati koencim 0, kajti brez njih nobena snov ne more razviti svojega polnega delovanja.