Skupaj razkrivamo

3.5.2018

Presenečenje! Svet ni snov!
Besedilo: Sanja Lončar

O snovi in energiji smo vajeni razmišljati kot o ločenih pojmih. O svojem telesu razmišljamo kot o nečem trdnem, enako o stolu, na katerem sedimo, in o hišnem zidu, ki naj bi nas varoval pred zunanjimi vplivi. 

Pred petdesetimi leti smo se učili, da je vse sestavljeno iz atomov; predstavljali smo si jih kot kroglice, iz katerih je sestavljen naš svet. Ko pa so znanstveniki prodrli še globlje in si atom ogledali od znotraj, so presenečeno ugotovili, da je bolj ali manj prazen, količina snovi v njem pa skorajda zanemarljiva. 

Se še spomnite podob atoma iz učbenikov za fiziko? Na njih je bilo videti jedro, okrog katerega krožijo elektroni, tako kot na sliki. Prispodoba sicer ni slaba, le da so dimenzije popolnoma drugačne. Če si predstavljate, da je notranji krogec (jedro) v velikosti žogice za namizni tenis ali golf, je prvi elektron od njega oddaljen kakih dvesto, tristo metrov in povrhu manjši od prosenega zrna. Četudi okrog jedra kroži več elektronov, si predstavljate, kako malo snovi je to? Vsakih dvesto metrov kako proseno zrno …

Za nameček fiziki ugotavljajo, da »proseno zrno« občasno izgine ali pa se pojavi od nikjer. Še najbolj pa je celotno staro fiziko postavilo na glavo spoznanje, da so lahko nekateri elementarni delci na več mestih hkrati – in da se vedno materializirajo tam, kamor opazovalec usmeri svoj pogled. Si to le stežka predstavljate? Verjamem. Programirani smo, da verjamemo, da vse, kar nas obdaja, »deluje kot ura«, da je vse na svojem mestu, vse prešteto, stehtano … potem pa nenadoma padejo vsi osnovni zakoni, ki smo se jih v šolskih letih učili na pamet. 

In če je vse bolj ali manj prazen prostor, se boste upravičeno vprašali, kako je torej možno, da vaše roke sploh držijo naše novice? In kako to, da ne padete skozi stol, če pa je v njem le za nekaj prosenih zrn snovi? Skrivnost je v tem, da se tako majhna količina snovi premika s tolikšno hitrostjo, da vzbuja vtis čvrstosti. Pomislite na palični mešalnik ali ventilator: čeprav lopatke ali noži zavzemajo manjši del prostora, zaradi hitrosti njihovega obračanja prsti ne morejo več skozi. Enako velja za naše celice in tkiva – dokler se obračajo pri pravih obratih, so nedotakljiva, ko pa nam energija upade, postanemo »porozni« za težave. 

Ko je znanost prišla do spoznanja, da je vse, kar vidimo kot snov, v resnici predvsem gibanje energije, sta se fizika in metafizika nepričakovano zbližali. 

Opazovanje biofotonov, o katerih zdaj vemo, da usmerjajo domala vse celične procese, je prineslo še eno veliko presenečenje. Prav znanost, ki si je v osnovno definicijo zapisala nujnost objektivnega opazovanja, ugotavlja, da objektivnost ne obstaja, saj že s tem, ko gledamo, vplivamo na to, kje se bodo materializirali fotoni. To ve vsakdo, ki ljubeče opazuje svoje rastline – tiste, ki so deležne naše pozornosti, namreč vedno rastejo bolje od tistih, za katere se ne zmenimo.

Kvantna fizika torej dokazuje, da je placebo učinek prisoten povsod. Pri pacientih, ki ne dobijo zdravilnih učinkovin, vendar učinek pričakujejo, tudi v resnici pride do merljivega učinka. Enako velja za znanstvenika, ki pod mikroskopom opazuje kak pojav. Smo del celote in na to celoto vplivamo z vsako svojo mislijo in dejanjem. 

Če to posplošimo, pridemo do znanstvene potrditve, da to, k čemur težimo, v kar verjamemo, kar »hranimo« in podpiramo … tudi materializiramo. Naj temu rečemo kvantno polje, zakon privlačnosti ali preprosto »kar seješ, to žanješ«, rezultat je enak: v vsakem trenutku odločamo o tem, v katero smer bo šlo naše življenje in posledično tudi življenje planeta. 

Pazite na svoje misli!
Obstaja vse več znanstvenih poskusov, ki dokazujejo, kako velike so moči materializacije, ki jih ima vsakdo med nami. 

Znanstveniki so opazovali, kako se odziva telo, kadar mu grozi neposredna nevarnost. Denimo, da se znajdete pred medvedom ali da vam nekdo zagrozi z orožjem. Vaše telo bo takoj začelo izločati stresne hormone, ob pomoči katerih so refleksi hitrejši, prekrvljenost mišic večja, vid ostrejši … vse to z namenom, da se pripravi za »boj ali beg«. 
V tem ni ničesar presenetljivega. Preseneča pa dejstvo, da je bil odziv telesa enak, ko so ta poskus opravili tako, da so si poskusne osebe samo zamislile, da jim grozi nevarnost! Možgani očitno ne razlikujejo med realnim in zamišljenim, zato tudi to, kar si samo domišljamo, postane naša fizična stvarnost, ki vpliva na telo in ga spreminja (reorganizira hormone, ustvarja nove nevrone …), vse to skladno z našim prepričanjem. 

Že s tem, da si zamišljamo, kako premikamo nogo, bomo merljivo okrepili mišice v nogi. Kaj pa povzroči razmišljanje, da je bolečina, ki jo čutimo v trebuhu, morda znak, da imamo tumor? 

Zdravljenje se začne v glavi
Tako kot lahko možgani – če jim to dovolimo – poškodujejo telo, lahko sprožijo tudi spremembe na bolje. Če so prepričani, da je z vami vse v redu in da vam ne grozi nevarnost, bodo vse kemične reakcije usmerili v to smer. V resnici gre za spoznanje, ki je staro že tisočletja, le da ni imelo znanstvenega imena. 

Šamani, vrači, tradicionalni zdravilci pri svojih obredih ne prosijo za ozdravitev, ampak se zahvaljujejo, ker je že nastopila. Nevroznanstveniki ugotavljajo, da je prav ustvarjanje stanja zavesti, v katerem smo prepričani, da se je nekaj zgodilo, neposreden ukaz telesu, da to tudi v resnici naredi. 

Ker pa naš vpliv ni omejen le na dogajanja znotraj meja našega telesa, vse, kar mislimo, vpliva tudi na to, kar se materializira v našem okolju. Kdor išče le težave, jih vedno najde, kdor pa išče rešitve, težav skorajda ne opazi. Verjetno poznate kopico ljudi, ki v svoje življenje pritegujejo natanko to, česar se najbolj bojijo, s čimer se njihovo prepričanje, da so njihovi strahovi upravičeni, le še utrjuje.

Vseeno je, ali vas do tega sklepa pripelje sodobna fizika, nevroznanost, religija ali modrost starih mistikov, pomembno je dojeti, da ni vseeno, kaj in kako mislimo, kajti to, kar mislimo, tudi udejanjamo in s tem določamo svojo prihodnost. Zato lahko razliko med materialnim in kvantnim pogledom na življenje najlažje izrazimo takole: materialist najprej želi videti denar na računu, šele nato občuti hvaležnost, varnost in preskrbljenost. 

Kdor pa razume naravo stvarstva, hvaležnost, varnost in preskrbljenost občuti že prej – in ker je sproščen, odprt in poln energije, mu denar brez težav »sede« na račun. 

S tem dobi dodaten pomen tudi velika Gandhijeva misel: »Bodi sprememba, ki jo želiš svetu.« To ni le moralni nauk, po katerem velja z zgledom pokazati pravo smer, pač pa veliko več: smerokaz, kako neposredno materializirati svet, v kakršnem želimo živeti. 

Če še niste gledali filma "What the bleep do we know?", je mogoče zdaj pravi trenutek. Na spletu je na voljo s hrvaškimi podnapisi. 

Ključne besede:
energija, telo, znanost, fizika, biofotoni, kvantna fizika, misli, zavest, nevroznanost,

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: