Dr. Friedrich P. Graf prihaja iz zdravniške družine. Je mož in oče treh otrok. V Nemčiji ima ordinacijo s koncesijo od leta 1983. Sprva je bil splošni zdravnik, nato pa je skrbel za nosečnice in 15 let vodil porode na domu. Kot ginekolog se že od vsega začetka ukvarja tudi s homeopatijo. 

Njegovo otroštvo je bilo obogateno s pogovori ob mizi o medicinskih zadevah, zato zase pravi, da je tako postal indoktriniran v smislu seznanjenosti z različnimi pogledi uradne medicine na zdravje. Njegov oče je bil zelo konzervativen zdravnik, zavezan doktrini, zato je bil prepričan, da vsi medicinski postopki, ki jih ta uporablja, pomenijo velik napredek za človeštvo. Sam je potreboval več let, da se je na podlagi svojih izkušenj odmaknil od takega pogleda na medicino. Ena izmed takih izkušenj je tudi cepljenje v otroštvu, za katerega sta tako oče kot tudi stric, oba zdravnika, ocenila, da bi ga bilo bolje nekoliko zakasniti, saj je bil dr. Graf do enega leta zelo bolehen otrok. Tako ga je oče proti črnim kozam cepil šele pri 13. letih, to cepljenje pa je imelo hude posledice za njegovo zdravje. Po cepljenju je namreč zaradi oslabitve imunskega sistema neprestano zboleval za pljučnico in vsaka najmanjša okužba je zanj pomenila resno zdravstveno krizo. Tako je bilo, dokler ni odkril homeopatije in pljučnice prvič pozdravil brez antibiotikov. Od takrat ni nikoli več zbolel za pljučnico.

Pozneje je skozi zdravniško prakso spoznal, da nobeno cepljenje ne prinaša kakovostne zaščite pred boleznimi, tudi če bi zanemarili stranske učinke na živčevje in na imunski sistem. Poleg tega je opazil, da so nove bolezni sodobnega sveta v glavnem povezane s poškodovanim imunskim sistemom. 

Nekoč smo prebolevali ošpice in konec. Danes je drugače, širijo se bolezni, ki se ne končajo. Isto je s HPV virusi, tudi teh ne prebolimo, ampak ostanejo. Okoli 90% vseh žensk jih bo sicer naravno premagalo, preostalih 10% pa ne. Prihaja do mutacij, zaradi stalno prisotnih virusov, ki lahko celo kronično poškodujejo živčni sistem. Za herpes na ustnici, mnogi menijo, da ga povzroča divji virus, a to ni res. Virusi herpesa so zgolj zamenjali viruse otroških bolezni, ki niso bile kronične. Danes virusom herpesa pripisujemo veliko trdovratnih bolezni. Za to, da se vedno znova vrnejo, je krivo moteno delovanje imunskega sistema.

Sami vidite, kakšno je zdravje sodobnih otrok. Vsak tretji ima nevrodermitis, pogostost še narašča. Vsak drugi je alergik, že od rojstva naprej. Najmanj vsak deseti dobi do začetka šolanja astmo, črevesne bolezni, revmo, potem je tu še debelost, ki ni samo problem prehrane, ampak je povezana tudi s stimulacijo imunskega sistema. Ne moremo mimo motenj učenja in koncentracije, depresije, velik problem pri otrocih je tudi rak; to je grozna paleta bolezni, s katero se soočamo v ordinaciji. In seveda alergije. Naslednje dve do tri generacije se bodo držale za glavo in se spraševale, kako neumni so bili ljudje, da so dopustili, da do tega pride. Razumevanje se bo spremenilo, ker se bo obolevnost otrok tako povečala, da drugega izhoda ne bo kot preobrat doktrine in stopanje po drugi poti.

Spodbujam samozdravljenje, skrb za prehrano, upoštevanje trajnostnega ravnanja. Naša medicina ni trajnostna. Če greste z bolečino v ordinacijo, dobite protibolečinsko sredstvo. Zakaj? Najprej je treba biti malo potrpežljiv in se vprašati, zakaj sploh imam te bolečine. Ni dobro bolečine kar zadušiti, kajti tako povzročamo zaplete. Morali bi ohraniti distanco do moderne medicine - to vam pravim kot konvencionalni zdravnik. Postati morate kritični do rutinskih postopkov. Odgovornost do sebe je danes bistvena. Če se ne želite izpostavljati nepotrebnim posegom, morate postati aktivni in skrbeti sami zase. Poskrbeti zase pomeni, da se je treba informirati, prevzeti iniciativo, se ubraniti pred vedno glasnejšimi in enostranskimi prisilami, ki se konstantno dogajajo. Izkoristiti je treba vse druge biološke možnosti. To še nikoli ni bilo tako poceni, kot je danes.

Imunski sistem se gradi prek znosnih bolezni. Dovolite, da pride do obolenja. Naučite se ravnati v primeru vročine, brez strahu pred vročinskim krčem, ki je nenevaren, čeprav izgleda grozno. Ko so otroci pripravljeni, da bodo zboleli, se to zgodi. Zanimivo je v ordinaciji opazovati, kako to poteka: ne nujno tedaj, ko pride epidemija, v tej se znajde malo otrok, ostali pa zbolijo, ko tega sploh ne pričakujete. Bolezni so logične in smiselne, toda danes je družba izgubila razumevanje smisla. Tega se nismo naučili, vendar se še lahko.

Zdravimo se s pomočjo vročine. Vročina je zdravilo, to si morate vtisniti v spomin! Vročina je zdravilo alergikov, astmatikov, bolnikov z rakom, shizofrenikov ... V vseh teh primerih izvajajo terapije z vročino. To pri otroku v prvih nekaj letih najbolje deluje, zato vročino dopustite in njen pojav pozdravljajte. Kasneje je čedalje težje zdraviti telo na ta način.

Izhajam iz tega, da so nosečnice postale noseče, ker so zdrave, torej ne potrebujejo zdravnika specialista, saj niso bolne. Ostati zdrava in noseča je posledica dobrega zdravja. Le 20–30% kritičnih nosečnic potrebuje zdravnika in pozornejšo oskrbo. Toda danes vse nosečnice rutinsko pošiljajo k zdravniku zaradi strahu. Ko so soočene s strahom, začnejo jemati veliko zdravil, kar je popolnoma nesmiselno. Jemljejo predvsem vitaminske tablete. Vita pomeni življenje in nosečnice so protagonisti za predpisovanje vitaminov. Druge ženske to vidijo in mislijo: "Glej, celo nosečnice to jemljejo, torej tudi meni ne more škoditi, čeprav nisem noseč(a).« Toda to je le predstava. Tako danes pospešujejo prodajo, dejansko pa bi morali te prakse postaviti pod vprašaj. Morda nekaj potrebuje le manjšina, jemlje pa večina. Razni posegi, strahovi in jemanja zdravil nato pripeljejo do katastrofalnega poroda. Vsaka tretja nosečnica dobi otroka operativno. To je najdražji porod, možnosti zapletov je največ. Nosečnicam lažejo, naj načrtujejo carski rez, saj naj bi tako dobile naspano ekipo in tako bo vse teklo preprosto. Kot porodničar trdim, da je optimalna podpora za fiziološki porod najpopolnejša psihoterapija. Ženska gre pri fiziološkem porodu skozi globine svojega življenja in na koncu zmaga. Čisto nekaj drugega je porod v bolnišnici. Pomislite, kaj pomeni beseda bolnišnica - hiša za bolne - to ni pravo mesto za porode, tam je vse pogojeno s strahom.

Kako smo lahko dojenje kdajkoli postavljali pod vprašaj? Je najboljši vir hrane za človeka, toda nekateri ljudje v naši družbi menijo, da je dojenje perverzno. Ko so naredili umetno mleko, so rekli: "Glej, to je veliko lažje in boljše!" Dojenje je zato zamiralo. Danes sicer obstajajo dojenju prijazne porodnišnice, kjer so v službi tudi svetovalke za dojenje, toda vedno znova slišimo nasvete, da je treba prenehati po štirih mesecih ali dojenje omejiti. Če ljudje vidijo na tramvaju dojenje triletnega otroka, rečejo, da je noro, da otrok še vedno visi na prsih. V preprostejših predelih sveta pa je normalno dojiti štiri leta. Kje smo pristali? Kako je v zahodni družbi dojenje lahko postalo perverzno.