Po dosedanjih ocenah število mikrobov, ki sobivajo z nami, za večkrat presega število celic našega telesa. Ker vse bolj velja, da prav uspešnost sobivanja z mikrosvetom pomembno vpliva na naše zdravje, je koristno spoznati večji del tega sveta, torej črevesne flore (oz. mikrobiote), in vedeti, kako jo v ključnih trenutkih podpreti. 

Od nje je namreč v veliki meri odvisno, kako učinkovita bosta prebava in vsrkavanje hranil iz črevesja, kako dobro se bo gradil in deloval imunski sistem, kako trdna in učinkovita bo zaščitna črevesna pregrada, kako bo potekalo čiščenje toksinov iz črevesja, kakšna bo presnova … 

V času od spočetja do rojstva so naša prebavila nedejavna. Vsa potrebna hranila dobivamo iz materine krvi, ki med nosečnostjo doteka v telesce prek posteljice oziroma popkovnice. Zato po dosedanjih ugotovitvah znanstvenikov v prebavilih ni prav veliko mikrobnega življenja – tako imenovana črevesna flora še ne obstaja. Čeprav zveni nenavadno, pa lahko nosečnica že v tem obdobju vpliva na to, da bo razvoj črevesne flore dojenčka potekal optimalno. 

Popolnoma drugače pa je že kmalu po rojstvu. Med porodom, ko potuje skozi porodni kanal, se namreč novorojenček sreča z mikrobnim svetom matere. Tako se prek ust v njegova prebavila najprej odpravijo mikrobi z materine vaginalne sluznice. Pozneje se jim pridružijo še mikrobi, ki vanj preidejo z mamine kože med dojenjem, sesanjem njenega prsta, poljubljanjem … V najboljšem primeru v njegovo črevesje pridejo dobrodejni laktobacili, bakterije iz rodu Prevotella in bifidobakterije.

Raziskovalci ugotavljajo, da je to obdobje zelo pomembno za ustrezen začetni razvoj dojenčkove črevesne flore in s tem za njegovo nadaljnje zdravje. Koristni mikrobi namreč že kmalu po rojstvu pomagajo graditi učinkovit imunski sistem in črevesno pregrado, ki našo notranjost ščiti pred vsem slabim (toksini, škodljivi mikrobi …), kar zaužijemo. Avtizem naj bi bil med drugim povezan tudi z neuspešno izgradnjo dobre črevesne flore in zaščitne črevesne pregrade. 

Če je materina vaginalna flora v času poroda zaradi glivičnega vnetja nožnice polna glivic, se bo tudi v dojenčkovem črevesju že na samem začetku naselila množica problematičnih glivic. Če poleg tega mamica dojenčka hrani z mlečnimi nadomestki, namesto da bi ga dojila, se lahko zgodi, da bo razvoj črevesne flore potekal še slabše, otrokovo zdravje pa se bo slabšalo. 

Dojenje namreč spodbuja rast dobrih mlečnokislinskih mikrobov, predvsem bifidobakterij, ki pomembno sodelujejo pri vzpostavljanju imunskega sistema in presnove. Znanstveniki so ugotovili, da pri otrocih, ki imajo v prvem letu življenja v črevesju premalo bifidobakterij, obstaja večja verjetnost, da jih bo pozneje v življenju pestila čezmerna telesna teža.

Zato ne čudi, da je mogoče z jemanjem prebiotikov in probiotikov ter z dodatno nego nožnice v času nosečnosti, ki prispevata k normaliziranju mikrobne flore nožnice, pomembno vplivati na začetni razvoj otrokove črevesne flore in na njegovo poznejše zdravje. Več o tem si lahko preberete v knjigi Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas.

Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da pri dojenčkih, ki se ne rodijo po normalni poti, ampak s carskim rezom, ne pride do optimalnega začetnega razvoja črevesne flore. Namesto mamine mikrobne popotnice z vaginalne sluznice vase sprejmejo mikrobe z rokavic in kože osebja v kirurški sobi. Tako njihovo črevo naselijo stafilokoki, korinobakterije, klostridiji in bakterije iz rodu Bacteroides. Pri teh otrocih pride do zamude pri oblikovanju zdrave črevesne flore; šele po več mesecih se v njihovem črevesju ustalijo normalni črevesni mikrobi. Predtem so seveda ranljivejši kot otroci, rojeni po naravni poti. Med novorojenčki, ki jih napadejo značilne bolnišnične bakterije, je največ takih, ki so se rodili s carskim rezom. Znano je tudi, da pri teh otrocih obstaja večja verjetnost za razvoj alergijskega rinitisa, astme in celiakije. 

K sreči lahko takim otrokom priskočimo na pomoč z dodajanjem posameznih mlečnokislinskih mikrobov, s čimer lahko denimo zmanjšamo tveganje za nastanek alergij.

Dojenček med rastjo začetno zbirko črevesnih mikrobov dopolnjuje z različnimi mikrobi, s katerimi pride v stik prek hrane, predmetov, ki jih spoznava z usti … Kateri mikrobi v njegovem črevesju se bodo lažje in hitreje razvijali, je v precejšnji meri odvisno tudi od nadaljnjega načina prehranjevanja. Razvoj dobrih črevesnih mikrobov poleg dojenja spodbujajo tudi mlečnokislinsko fermentirana hrana in vlaknine. Na drugi strani pa nekakovostni mlečni nadomestki, sladkarije, hrana, polna enostavnih škrobov … vodijo v razvoj slabih črevesnih mikrobov (glivice …).

Razvoj črevesne flore otroka v zgodnjem otroštvu lahko zmotimo tudi s številnimi zdravili. Običajno se z njimi srečajo prav dojenčki, ki so že začeli s slabo mikrobno »semensko« doto in posledično niso razvili dobre zgodnje odpornosti. Tako dojenčki, ki so denimo zboleli za bronhiolitisom ali vnetjem ušes, prejmejo antibiotike, ki dodatno rušijo že tako slabo stanje črevesne flore. Antibiotiki namreč poleg škodljivih mikrobov uničijo tudi koristne črevesne mikrobe. 

Raziskovalci ugotavljajo, da je s krepitvijo porušene črevesne flore do sedmega leta še mogoče vplivati na zgodnji razvoj imunskega sistema in presnove, zato je v tem obdobju črevesno floro smiselno podpirati tudi s kakovostnimi prebiotiki in probiotiki.

Že oblikovan mikrosvet odraslega črevesja je po sestavi enako raznolik, kot smo raznoliki ljudje. Vezan je namreč na naš ustaljen vzorec prehranjevanja, način spopadanja s stresom in obolenji, kraj bivanja … 

Znano je, da Azijci lažje prebavljajo sojo, zato so tudi v večji meri deležni njenih blagodejnih učinkov na zdravje (proti raku prostate, žilnim obolenjem …) kot Evropejci. Razlog za to se menda ne skriva v genetskih razlikah, marveč v sestavi črevesne flore. Nekatere bakterije, ki so sposobne iz soje iztisniti kar največ, naj bi se v črevesju Azijcev pojavljale pogosteje kot v črevesju Evropejcev. Zato je zmotno domnevati, da določena vrsta hrana na vse ljudi vpliva enako.

Četudi nam je uspelo po rojstvu razviti dobro črevesno floro, ta ni neobčutljiva na poznejše spremembe v življenju. Kaj hitro jo lahko poškodujemo z neustreznim prehranjevanjem (sladkarije, pesticidi, konzervansi …), s kroničnim stresom, pretiranim jemanjem antibiotikov itn. S tem ne povzročamo le prebavnih motenj, temveč tudi ustvarjamo osnovo za razvoj začaranega kroga različnih obolenj. 

Zato skrb za črevesno floro ni odveč niti takrat, ko se nam zdi, da smo na vrhuncu moči.

Tako kot vse telesne funkcije tudi funkcionalnost in zdravje naših prebavil upada hkrati s staranjem oziroma izgubljanjem vitalnosti. Poleg sprememb v prehrani in življenjskem slogu na ravnovesje črevesne flore vpliva že daljši čas zadrževanja hrane v prebavilih, to pa lahko pripelje do vse pogostejših gnilobnih procesov in spremembe flore. Spremembe v črevesni flori lahko povzročijo tudi šibkejši imunski sistem ter različne bolezni in zdravila, ki jih starostniki redno uživajo. 

Zato je dobro, če starostniki nenehno skrbijo za krepitev črevesne flore, s čimer ne bodo le ublažili prebavne motnje, temveč tudi številne druge težave (različna vnetja, slabokrvnost, osteoporoza …).

Poleg uživanja cikorije, topinamburja, česna, čebule, špargljev, artičok, sirotke, jogurta, kislega zelja, repe, kimčija (torej hrane, bogate z vlakninami, ki naj bi jih zaužili vsaj 30 g na dan) ter desnosučne mlečne kisline in probiotičnih mikrobov si lahko za krepitev in vzdrževanje črevesne flore v vseh življenjskih obdobjih pomagamo tudi z različnimi prebiotičnimi in probiotičnimi pripravki. 

Med močne prebiotike, torej tiste, ki hranijo dobre mikrobe in zavirajo rast slabih, sodijo pripravki z inulinom, koncentrati desnosučne mlečne kisline itn,. ki nam pomagajo uravnovesiti blažje težave s črevesno floro.

Za močnejšo podporo črevesni flori (v primeru jemanja antibiotikov, padca odpornosti ali hujših obolenj) lahko posežemo tudi po probiotikih oziroma koristnih mikrobih. 

Izbira na tem področju je iz leta v leto večja. Nekaj osnovnih načel, ki se jih velja držati pri izbiranju ustreznih pripravkov, smo zapisali tudi v knjižici Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas. 

Med kakovostne probiotike sodijo tisti, ki jih sestavljajo različne vrste dobrih mikrobov, torej takšnih, ki so sposobni preživeti delovanje močne želodčne kisline in se naseliti v črevesju. Med dobre probiotike sodijo tudi pripravki, ki vsebujejo dovolj mikrobov, da v črevesju sploh lahko začnejo delovati. Dobri pripravki za bogatitev črevesne flore poleg koristnih mikrobov vsebujejo tudi hrano zanje, torej inulin, desnosučno mlečno kislino itn. 

Obstajajo tudi pripravki, ki so nastali z upoštevanjem dejstva, da telo zaradi porušene črevesne flore težko prebavlja in srka vitalne snovi iz hrane, zato poleg prebiotikov in probiotikov vsebujejo še paleto že »prebavljenih« hranil, ki jih lahko telo neposredno uporabi oziroma vsrka. To pomeni, da krepijo črevesno floro in tudi izčrpano telo, lačno vitalnih snovi, ki so potrebne za hitro okrevanje. 

Poleg opisanih med dobre probiotične pripravke sodijo tudi taki, ki vsebujejo nekatere »specialce«, ki pomagajo omiliti poškodbe zaradi jemanja antibiotikov. Tak »specialec« je denimo Saccharomyces boulardii. To je koristen črevesni mikrob, ki je odporen na delovanje antibiotikov. Poleg tega v črevesju zavira razmnoževanje in rast stafilokokov in kandide, ki se radi razrastejo prav po jemanju antibiotikov. Za preprečevanje »antibiotične« diareje probiotike, ki vsebujejo ta mikrob, uživamo že v času jemanja antibiotikov in še nekaj tednov po njem.