Kako se bomo počutili zjutraj, je seveda odvisno od tega, kakšna je bila naša noč. Če se posamezne telesne težave ponavljajo dan za dnem, je za naše zdravje izredno pomembno, da poskušamo določiti dejavnik, ki nam krati spanec. Poleg zakrčenosti vratu in pekočih bolečin nad križnico je ena od najpogostejših jutranjih težav tudi glavobol, ki se navadno vleče vse do poldneva. Razlogov zanj je lahko več. Nekaj najpogostejših naštevamo v nadaljevanju. 

Ponoči so številni od telesnih »senzorjev« izključeni, saj takrat v telesu prevladujejo procesi razstrupljanja, presnove in obnove. Zato včasih šele dopoldne zaznamo glavobol, ki se je v resnici začel že ponoči. 

Ameriška fundacija za migrene je ugotovila, da so migrena in nekatere druge vrste glavobolov tesno povezane z nespečnostjo. Več kot polovica bolnikov z migreno ima potrjeno kronično nespečnost. Osebe z motnjami spanja občutijo glavobole od dva- do osemkrat pogosteje kot ostali. Kar 80 odstotkov ljudi z rednimi migrenami se ponoči pogosto prebuja in v povprečju spijo samo kake štiri ure na noč. Polovica migren se začne med 4. in 9. uro zjutraj. Kronična nespečnost tudi znižuje bolečinski prag, zaradi česar glavobol še bolj občutimo in posledično še težje zaspimo. Tako se vrtimo v začaranem krogu.

Vzroki za glavobol so lahko duševne ali telesne narave, povzročijo pa ga lahko tudi zunanji dejavniki. Jutranji glavobol pogosto nastopi že zgolj zaradi pomanjkanja kisika v prostoru ali pa zato, ker smo spali predolgo ali v pretoplem prostoru. 

Zato najprej raziščite, ali je povod za glavobol kateri od teh dejavnikov, saj jih je najlažje odpraviti. Spalnico pred odhodom v posteljo temeljito prezračite in skušajte doseči, da bo temperatura v njej ves čas znašala približno 18 stopinj. Pozimi raje dodajte kako odejo več ter si oblecite toplejšo pižamo ali nogavice; to je bolje, kot če prostor pretirano ogrevate. S tem se ne boste izognili le glavobolu, temveč tudi številnim drugim zimskim tegobam. 

Poleti temperaturo v spalnici nižajte z zavesami, polkni ali roletami, spalnico dobro izolirajte in se, če je le mogoče, izognite uporabi klimatskih naprav. Dokazano je tudi, da je naše telo, če spimo več kot osem ur (še posebno, če gremo spat po polnoči in spimo še dopoldne), zjutraj precej bolj utrujeno, saj ga prebudimo prav sredi globokega spanca. Spalni ritem, ki je najbolj usklajen z našo naravo, je naslednji: spat se odpravimo, ko zaide sonce, in se prebudimo hkrati s sončnim vzhodom. 

Obstajajo tudi glavoboli in bolečine, ki so posledica slabe ali neprimerne nočne opore vratu ali vratne hrbtenice. Če je vzglavnik pretrd, boste po spanju na boku zjutraj občutili bolečine v predelu ušes oziroma oster, nenaden glavobol, ki je posledica pomanjkanja kisika v krvi, saj vzglavnik stiska živce, ki potekajo od možganov proti hrbtenici. Pri spanju na trebuhu lahko v primeru oslabljenih vratnih mišic zjutraj občutite topo bolečino, rahel glavobol v zadnjem delu glave in mrtvičenje rok (če jih med spanjem polagate pod glavo). Če si pri spanju na trebuhu pod glavo položite vzglavnik, se utegne stanje še poslabšati, saj boste zategovali še stranski del vratne hrbtenice. Pri vzglavnikih, pri katerih se jedro razmika ali pa je izdelano iz več delov, lahko nastane težava predvsem pri spanju na boku, saj morate polnilo vzglavnika sami prilagajati vratu; tako si vrat podprete samo pod brado, zadnji del pa ni podprt, kar dolgoročno utegne povzročiti pekoč občutek v zgornjem delu hrbtenice. 

Bolečina je znak, da telo ne deluje dobro. In če telo ponoči zazna bolečino, med spanjem začnemo samodejno iskati prisilni položaj, ki pa je drugačen od fiziološkega. To povzroča še večjo napetost v trupu in vratu ter glavobol. Jutranji glavobol lahko nastopi tudi pri ljudeh, ki med spanjem smrčijo. Med smrčanjem namreč možgani ostanejo za nekaj sekund brez kisika, vsaka pomanjkljiva oskrba možganov s kisikom pa povzroči glavobol, v primeru kroničnih tenzij pa tudi rahle poškodbe možganov. 

Za jutranji glavobol so lahko krive tudi tkanine, ki jih uporabljate v spalnici. Umetni, sintetični materiali normalno nočno znojenje spremenijo v pravo moro. Ob znojenju se začnejo taki materiali segrevati, zaradi sintetičnih vlaken pa tovrstne tkanine niso zračne. Še huje – zaprejo pore, zaradi česar se še bolj znojimo. Ker taki materiali niso zračni, se ne sušijo ustrezno. Tako vso noč spite na vlažnem vzglavniku, kar je lahko eden od povodov za jutranji glavobol. Podobne učinke povzroča vzglavnik iz spominske ali poliuretanske pene. 

Navadno je precej težje najti ustrezen vzglavnik kot pa ustrezno ležišče. Kakšna višina vzglavnika vam ustreza, je odvisno od lege spanja, širine ramen ter trdote in prilagodljivosti ležišča. 

Najbolj naravno bi seveda bilo, če bi spali na tistem, kar nam v čisti obliki ponuja narava, torej na piri, ajdi, volni, svili, perju … Če imate voljo, si lahko vzglavnik izdelate sami – iz slame, morske trave ali luščin, vse skupaj pa nato oblečete v staro platneno rjuho. Toda to zahteva vsakodnevno nego izdelkov, česar številni od nas nismo pripravljeni početi. Tovrstna polnila si morate med spanjem tudi prilagajati (ko denimo spremenite spalno lego), zaradi česar nekatere točke vratu nikoli niso podprte, kar lahko skupaj z oslabljenimi vratnimi mišicami pripelje do bolečin. Zaradi sodobnega načina dela so naše vratne mišice precej bolj obremenjene, kot so bile v preteklosti. Včasih so lahko ljudje spali kjer koli. S tem niso imeli težav – preprosto zato, ker je bilo telo tako utrujeno, glava mirna, telesne mišice pa močne, da možganov pri nočnem razstrupljanju in regeneraciji ni motilo prav nič, četudi je bil pod glavo samo kamen.

Vzglavniki, ki so izdelani iz enega jedra, ne izgubljajo oblike in ohranjajo konstanten položaj vratu in glave, ne glede na spalni položaj. Tako se ob menjavi spalnega položaja ne boste prebudili zaradi potrebe po prilagajanju vzglavnika, saj se vam bo vzglavnik samodejno prilagodil, zato z njim ne boste imeli dela. Jedro vzglavnika naj bo torej iz enega kosa, po možnosti iz naravnega lateksa, ki vratu nudi popolno oporo, vseeno pa je dovolj kompakten, da izvaja protipritisk in s tem razteza vratne mišice. Vzglavniki iz poliuretanske pene so iz umetnih sestavin, če pa tem dodajo še sintetično prevleko, vso noč dobesedno spite na plastični vreči. Ponoči se telesna temperatura do 4. ure zjutraj zvišuje, okrog 4. ure pa sledi znižanje, zato nam je v tem času pogosto nekoliko hladneje. Toda to je dobro za boljše delovanje nekaterih notranjih organov, ki se takrat obnavljajo. Zatem se telesna temperatura spet počasi dvigne. Sintetične tkanine ne omogočajo normalnega uravnavanja telesne temperature, saj se tkanine segrejejo. Ko se začne telo na umetnih materialih znojiti, ti onemogočijo normalno sušenje, zato vas zaradi vlage (in ne naravnega padca telesne temperature) začne mraziti, kar je stres za telo. 

Zato je od vseh prostorov v hiši prav spalnica prostor, v katerega sodijo naravni, zračni, ekološki materiali, ki dihajo s telesom ter ne motijo njegovih naravnih postopkov obnavljanja in zdravljenja. Poleg stoodstotnega ekološkega bombaža so zelo primerne prevleke iz čistega lanu ali konoplje, saj se tudi ob morebitnem obilnejšem znojenju, ki je posledica kake telesne težave, hitreje sušijo. Svila in bambus žal prihajata iz Kitajske. Če kupite tovrstne tkanine, ste verjetno izbrali odličen izdelek, vendar do Evrope žal potuje v zabojnikih, ki jih za potrebe zaščite pred golaznijo in plesnijo »zaščitijo« z insekticidi, pesticidi in formaldehidom. Tako odlična naravna tkanina postane toksična.

SPANJE NA LEVEM BOKU

Izboljša limfno drenažo in omogoča sprostitev vranice. Srce lažje črpa kri po telesu, ker je glavna arterija ukrivljena v levo. Pomaga pri prebavi in preprečuje refluks. Želodčne kisline ne morejo priti v požiralnik, ker ta vstopa v želodec z desne strani. Želodec in trebušna slinavka sta na levi strani telesa in če spimo na desnem boku, je delovanje slinavke ovirano.

SPANJE NA HRBTU 

Pomaga pri bolečnah v sklepih, saj se pri spanju telesna teža porazdeli in ni nobenega posebnega pritiska na določeno točko telesa. Na žalost, ta lega ni primerna za osebe nagnjene k smrčanju, saj se v tej legi mišice čeljusti in jezika sprostijo in pritisnejo na grlo, ki se zaradi tega zoža. Tako je oviran pretok zraka, kar povzroča zmanjšano vrednost kisika v krvi, vibracije in  smrčanje.