Skupaj razkrivamo

21.11.2019

Je menopavza nalezljiva?
Besedilo: Sanja Lončar

Pred nekaj dnevi je na sejmu Narava zdravje k meni pristopil gospod in mi šepetaje zaupal svojo težavo. Ker je njegova žena v menopavzi in jo »hudo obliva«, je želel vedeti, ali je menopavza morda nalezljiva, saj se je tudi sam začel zbujati ves preznojen, in to ob enakih urah kot žena. 

Preden se začnete smejati, naj vam povem, da ni prvi! Tudi na predavanjih sem že večkrat doživela, da so moški tožili nad vse slabšim spancem, nočnim prebujanjem in znojenjem. 
Navadno jih vprašam, katere spremembe so zaznali pred nastopom težav. »Ste se morda preselili, obnavljali spalnico, zamenjali pohištvo ali vzmetnico?« V devetih od desetih primerov so me osuplo pogledali, kot da sem jasnovidna čarovnica: »Kako veste? Res smo nedavno zamenjali vzmetnice/kupili novo pohištvo,« mi povedo. 

Odkar smo v okviru projekta postali pozornejši na to, kako okolje, v katerem prebivamo, vpliva na naše zdravje in počutje, na vsakem koraku ugotavljamo, da imajo težave »neznanega vzroka« še kako otipljive vzroke. 

TRIJE SKRITI TATOVI SPANCA

1. Večina vzmetnic na trgu je iz poliuretanske pene. Spreminjajo se barve in teksture, spreminjajo se trženjski pristopi, osnova pa ostaja enaka – nafta, iz katere izdelujejo surovine, ki jih ob pomoči kemikalij ekspandirajo v take in drugačne pene. Taka ležišča v desetih letih izgubijo približno polovice svoje teže. Vas zanima, kam je šla druga polovica? V obliki mikrodelcev se loči od ležišča: velik del jih vdiha človek, ki spi na njej, ali pa ustvarja prah, ki ga vidimo na tleh spalnice. Od 50 tisoč mikrodelcev plastike, ki jih vsako leto vnese vase povprečni zemljan, jih precejšnji delež ustvarijo prav naša ležišča!
Nova ležišča, zlasti če so obdelana z dišavami, protimikrobnimi snovmi ali zaščito pred pršicami, dihalom ponujajo še bolj kompleksen koktajl kemikalij, ki jih med spanjem nenehno vdihujemo. 

2. Ležišča nam kratijo spanec tudi tako, da nas ponoči prebuja znojenje, torej ni vedno povezano z nihanjem ravni hormonov. Vse prepogosto se vzrok za to skriva v postelji in posteljnem perilu, ki ne dihata. Posledično se v taki postelji pregrevamo in pretirano znojimo. Ko pa telo izgubi energijo in nas začne zebsti, se zbudimo. Da bomo telesu olajšali nočno termoregulacijo, je zelo pomembno, da ne spimo, oviti v plastiko! Pižama in posteljno perilo iz naravnega materiala ter naravno ležišče omogočita, da koža diha, zato tudi nočno nihanje telesne temperature (ki je sicer normalen pojav) »zvozimo« brez prebujanja. Moje »nočno oblivanje« se je uredilo, ko smo zamenjali pokrivala. Zdaj celo v hotele nosim s sabo domačo blazino in bombažno odejo. 

3. Spanec nam lahko kradejo tudi strupi iz okolja. Zelo pogosto namreč slišim, da so težave nastopile, ko so stare parkete v spalnici zamenjali sodobni laminati ali pa je stara, odslužena omara odstopila mesto novi, sodobni garderobni omari. Nespečnosti se navadno pridružijo tudi glavoboli, suha nosna sluznica, dražeč kašelj in »megla« v glavi. 

Drži, da je sodobne talne obloge »na klik« lahko montirati in da so nove omare funkcionalnejše. Imajo pa skupno težavo – iz njih bo verjetno še deset let izhlapeval rakotvorni formaldehid, ki je obenem dokazani uničevalec živčevja in možganov. Sodobni materiali oddajajo tudi kopico drugih kemikalij, ki obremenjujejo jetra, pljuča, možgane in celoten hormonski sistem. Četudi ste kaj takega že nepovratno vgradili, je včasih bolje posteljo za nekaj časa prestaviti v drug prostor. Koncentracije strupenih hlapov so namreč največje v začetnih mesecih (ali letih), zato je bolje, če ne spimo v taki »plinski celici«. 
Druga možnost je, da izboljšamo prezračevanje v spalnici in tako zagotovimo redno redčenje strupov s čistim zrakom. Za kaj takega ne zadošča, če imamo med spanjem priprto okno. Potrebujemo večji pretok (20 m3 na uro/osebo), ki ga dosežemo s prezračevalnimi sistemi ali pa tako, da ustvarimo prepih. 

Formaldehid in druge kemikalije vsrkavajo in filtrirajo tudi številne sobne rastline. Za spalnico so primerne tiste, ki ponoči ustvarjajo kisik, denimo taščin jezik.
Precej težav s spancem torej lahko rešimo že s temi ukrepi.

TRI RASTLINE, KI PONOČI IZDIHUJEJO KISIK
Taščin jezik (Sansevieria trifasciata) je zelo zmogljiv zračni filter, ki iz zraka, ki ga vdihavamo, odstranjuje vsaj pet škodljivih kemikalij. Tako kot tašča nikoli ne spi, tudi taščin jezik ponoči izdihuje kisik in prispeva k boljšemu spancu. Pogosto slišimo, da je taščin jezik strupen – seveda je, če ga uživate (to velja za domala vse sobne rastline)! Če pa uživate le zrak, ki ga ta rastlina čisti, pa vas »tašča« v spalnici ne bo motila. 
Rastline, ki ponoči izdihujejo kisik, so tudi orhideje in aloja vera! Po svoji obliki in energiji pa so orhideje zagotovo veliko prijaznejše v spalnici – pogled nanje nas bo verjetno bolj razveselil. 

Ključne besede:
menopavza, znojenje, spanje, bivanje, bivalni prostori, vzmetnice, naravni materiali, spanec, strupi

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: