Skupaj razkrivamo

6.4.2009

KOLIKO DENARJA »SKURIMO«?

Tekst: Katja Podergajs

Pogled na koledar pravi, da se je zima vendarle poslovila, za seboj pa je letos pustila visoooke račune za ogrevanje in za marsikoga grenko spoznanje, da topel dom le ni tako samo po sebi umeven. V nekaj mrzlih zimskih mesecih smo doživeli tako podražitve kurilnega olja in elektrike kot krizo s pomanjkanjem zemeljskega plina. Nas je končno dovolj udarilo po žepih, da bomo začeli resneje razmišljati še o kakšnih drugih virih ogrevanja, ki so ne le cenovno ugodnejši, temveč tudi sprejemljivejši za okolje?

Na toplem zapečku

V zadnjem času je bilo prav zaradi omenjenih težav veliko govora o najstarejšem znanem energetskem viru, ki ga odlikujejo številne prednosti, za nas, Slovence, pa bi moral biti še posebej zanimiv, saj ga imamo vsepovsod okoli sebe. Govorim, seveda, o lesu, ki si zasluži več pozornosti predvsem iz naslednjih razlogov:
- njegove transportne poti so kratke, saj ga imamo pred domačim pragom,
- ni občutljiv na krizne razmere v svetu, na primer vojne ipd.,
- je domač vir energije in tako krepi nacionalno gospodarstvo (poleg tega, da ohranja denar doma, odpira oskrba z njim kar 15-krat več delovnih mest kot oskrba s fosilnimi gorivi),
- ne more povzročiti ekoloških katastrof (primerjajmo posledice nasedlega tankerja in prevrnjenega gozdnega tovornjaka …),
- s pomočjo modernih tehnologij je postal energetsko učinkovitejši (izkoristek se je v zadnjih desetletjih povečal od 55 do 90 %  in več) in po udobnosti uporabe primerljiv s fosilnimi gorivi,
- je obnovljiv energetski vir (v Sloveniji v povprečju vsako leto priraste 6,2 m3 lesa na 1 ha gozda …),
- raba lesa je okolju prijazna, saj je CO2 nevtralna (pri izgorevanju lesa se sprošča enaka količina CO2, kot če bi isti les razpadal v gozdu), z uporabo novih tehnologij pa se je zmanjšala tudi količina emisij (npr. ogljikov monoksid, prah idr.),
- ustreza načelu trajnosti (ob smotrni in preudarni rabi bo lesa vedno dovolj).

Z uporabo lesne biomase kot energetskega vira lahko ogrevate tako prostore kot vodo, lahko pa jo uporabljate tudi pri kuhanju, o čemer smo že pisali v prejšnjih številkah. Vse troje lahko združite z moderno lončeno ali kaminsko pečjo, ki bo ob bistveno nižjih stroških dosegla učinke, primerljive z dražjimi kotli na biomaso. Seveda pa si boste zanjo morali vzeti nekoliko več časa, saj je vanjo treba ročno nalagati, medtem ko pri sodobnih kotlih to ni potrebno. Če se torej odločite za enostavnejši kotel, se morate zavedati, da je začetna investicija približno osemkrat večja od investicije v kotel na kurilno olje, vendar so potem letni stroški goriva skoraj dvakrat nižji, investicija pa se povrne še prej, če imate svoj vir lesa.

Moč sonca za topel dom

Sončna energija je v zadnjih letih poleg lesne biomase postala en najbolj izkoriščanih obnovljivih virov energije. Razlog? V manj kot devetih minutah zadene Zemljo tolikšna količina sončne energije, kot je vsi prebivalci skupaj porabimo v enem letu. In ta energija prihaja brezplačno, brez škodljivih vplivov na okolje in za povrhu dobesedno pred naša vrata.

Na področju Slovenije je potencial sončne energije dokaj enakomeren in razmeroma visok: povprečno letno obsevanje sonca na kvadratni meter horizontalne površine znaša 1100 kWh, kar je primerljivo s kalorijsko vrednostjo 100 litrov nafte. Trenutno izkoriščamo približno 3 % tega potenciala …

Sonce lahko v stavbah izkoriščamo na več načinov. Najpogostejša je pasivna raba sončne energije, kjer sonce greje prostore neposredno skozi okna, fasade s prosojno izolacijo in podobno. Drugi način je aktivno izkoriščanje sončne energije s postavitvijo solarnega sistema, ki vključuje sprejemnik energije (bolj znan kot sončni kolektor), hranilnik toplote (po domače »bojler«) ter vrsto vmesnih delov in medijev za prenos energije od sprejemnika do hranilnika.  

S solarnim sistemom lahko ogrevate tako prostor kot sanitarno vodo. Prihranek energije, ki ga dosežete z vgradnjo solarne naprave za ogrevanje vode za štiričlansko družino, je v povprečju 2000 kWh letno, kar je enakovredno približno 200 litrom kurilnega olja. Če s sončno energijo poleg vode ogrevate še bivalni prostor, pa s tem prihranite še dodatnih 40 % energije.

Tudi pri izgradnji solarnih ogrevalnih sistemov je začetna investicija precej visoka, a jo lahko občutno zmanjšate s pomočjo državnih subvencij. Ker je zmanjšanje rabe fosilnih goriv ena ključnih točk strategije rabe energije v Sloveniji, daje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti občasno subvencije za različne energijsko varčevalne akcije, med drugim tudi za izgradnjo solarnih ogrevalnih naprav. Višjih subvencij so deležni tisti, ki bodo s svojo napravo poleg sanitarne vode ogrevali tudi prostore. Kakšno je trenutno stanje razpisanih subvencij, lahko preverite na Ministrstvu ali v energetskih svetovalnih pisarnah po vsej Sloveniji.  

Prednosti izkoriščanja sončne energije:
- sonce je največji in najbolj zanesljiv vir energije,
- sončna energija je čista in zastonj – plačamo le opremo, nadaljnje podražitve energentov pa ne vplivajo bistveno na ceno naše toplote,
- solarni ogrevalni sistemi so tehnološko izpopolnjeni in zanesljivi, imajo dolgo življenjsko dobo in povečujejo vrednost stavbe,
- vračilne dobe naložb se krajšajo zaradi večjih izkoristkov sistemov, standardizacije sestavnih delov in padanja cen opreme,
- energija, vložena v izdelavo opreme, se povrne v dveh letih, kar pomeni, da prinaša sistem v svoji življenjski dobi velik celoten prihranek energije in neto prihranek emisij,
- sončna energija zmanjšuje uporabo fosilnih goriv in tako prispeva k zmanjševanju emisij CO2 (ob zamenjavi električnega segrevanja vode s solarnim sistemom velikosti 4 m2, letno zmanjšamo izpuste CO2 za 1500 kg),
- solarni sistemi povečujejo kakovost bivanja in odražajo pozitiven odnos do okolja.

Če vas navedena dejstva o energiji lesa in sonca še niso povsem prepričala, poskusite malce pobrskati po spominu – prav gotovo ste že kdaj izkusili tople užitke ob peči, pa naj bo lončena, krušna ali kaminska, na domačiji starih staršev ali pa v planinskem domu. Ali pa morda lenobno nastavljanje toplim sončnim žarkom na nedeljskem izletu? Ni potrebno veliko (ne truda ne denarja) za preprosto občutenje tople sreče, mar ne? Le kakšno poleno in jasno nebo …

Viri: www.aure.si (Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri MOP), www.ape.si (Agencija za prestrukturiranje energetike) 

Ključne besede:
ogrevanje, viri ogrevanja, les, obnovljiv vir, lesna biomasa, sončna energija, solarni sistem, subvencije

 

Sorodni članki:

3,100586E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: