Skupaj razkrivamo

9.12.2009

Cepljenje je povsem neučinkovito in lahko povzroči tudi smrt

Piše: Karin Rižner

Biologinja mag. Karin Rižner iz Ljubljane, članica Društva za svobodno odločanje SVOOD, ima o cepljenju precej drugačno mnenje kot večina zdravnikov. Ko je njen prvi otrok pred več  kot desetimi leti utrpel hude posledice, se je odločila, da se bo borila za pravice otrok in njihovih staršev, ki jim jih država z obveznim cepljenje jemlje.   

Kakšne so vaše izkušnje s cepljenjem?

Včasih sem seveda, tako kot večina ljudi, še verjela zdravstveni propagandi, kajti tudi na moji fakulteti so nam prali možgane, da je cepljenje nujno potrebno. Enkrat v življenju me je to premamilo in sem se šla cepit. Bila sem tako indoktrinirana, da pred cepljenjem nisem ničesar vprašala, ampak samo zavihala rokav. Zvedela sem, da imam po cepljenju lahko zoprno reakcijo na mestu vboda, da pa lahko dobim od cepiva tudi gripo! Zamolčali so seveda vse neprijetne podrobnosti, ki sem jih zvedela šele leta kasneje, ko sem se v tematiko cepljenja zelo poglobila. Seznam posledic po tem cepljenju je zelo dolg, od najbolj grozljivih (smrt, anafilaktični šok, paralize, encefalitis – vnetje možganov, meningitis, nevritisi različnih živcev, avtoimunske reakcije), do manj zastrašujočih, a zato nič manj problematičnih (artritis, revmatične komplikacije, krvne motnje, različna vnetja, poslabšanje alergij, astme), pa do najbolj običajnih - vročina, glavobol, bolečine v mišicah (gripa). S tem spisek še zdaleč ni zaključen, vsekakor pa v medicinski literaturi najbolj pogosto najdemo različne nevrološke posledice.  

Zakaj je npr. cepivo proti gripi brez vrednosti?

O učinkovitosti cepiva proti gripi nam veliko pove japonska izkušnja, saj je to edini primer v zgodovini, da so 1976 uvedli obvezno cepljenje proti gripi za otroke. Cepili so 17 milijonov otrok dvakrat na leto. Če pogledamo statistične podatke, ki so primerjali 4 različna japonska mesta: mesto A je imelo cepljenih pod 1%, stopnja obolevnosti za gripo pa je bila 43%, mesto B je imelo cepljenih 90%, stopnjo obolevnosti  40%. Mesto C je imelo cepljenih 77%, stopnjo obolelosti 43% in mesto D pri 76% cepljenih stopnjo obolelosti za gripo 52%. Oblasti so na podlagi podatkov pravilno zaključile, da je cepivo popolnoma brez vrednosti. Desetletni poskus ni minil brez posledic: od 1971 do 1979 je zaradi posledic državo tožilo 149 staršev, od tega zaradi 50 smrtnih primerov, 65 hudih duševnih prizadetosti in 35 neobvladljivih epilepsij. Leta 1992 je država tožbe po 20 letih pravdanja izgubila.

Ali še kje v svetu beležijo smrtne primere zaradi cepiv?

Seveda. Jeseni 1976 so v ZDA napovedali epidemijo velikih razsežnosti – t.i. svinjsko gripo. Hitro so izdelali cepivo in začeli cepiti velike množice ljudi. Ko so cepljeni začeli umirati v stavbah, v katerih so jih cepili, mnogo pa je ostalih paraliziranih, so celoten program hitro ustavili. Rezultat: prek 1000 paraliziranih, o številu smrtnih žrtev se še vedno kregajo, se pa giblje okoli 304. Najhujše pri vsej stvari je, da epidemije gripe seveda ni bilo in so žrtve padle zastonj. V ZDA je vsako leto zaradi SNSD (sindrom nenadne smrti dojenčka) umrlo 7.000-10.000 dojenčkov. Ocena strokovnjakov je, da jih je vsaj polovica umrla zaradi starega celularnega DTP (davica, tetanus, oslovski kašelj) cepljenja. Uradna doktrina pa še kar zanika povezavo med cepljenjem in SNSD in financira raziskave, ki »dokazujejo«, da med smrtmi, možganskimi okvarami in nevrološkimi zapleti po cepljenju ni nobene povezave in nato citirajo te rezultate ob vsakem tragičnem dogodku. Te raziskave so dejansko v posmeh inteligenci bralca, saj ni potrebno biti zdravnik, da odkriješ njihovo izkrivljanje rezultatov. Verjetno najbolj tragične posledice cepljenja pa je zabeležil avstralski zdravnik, ki je cepil avstralske aboriginske otroke. V nekaj dneh do nekaj tednov  po cepljenju DTP je kar 50% otrok umrlo! Ko je poskušal zaradi poraznih rezultatov alarmirati svoje kolege, se je srečal samo s sovražnostjo.  

Ali obstaja kakšna povezava med številom umrlih otrok in pogostostjo cepljenja v določenih državah?

Obstajajo zelo jasni statistični podatki. Na Japonskem je med leti 1970 in 1974 po DTP cepljenju umrlo 37 dojenčkov, zato so nekateri zdravniki začeli cepivo bojkotirati. Zato je Japonska začasno prekinila cepljenje DTP za 2 meseca, potem pa sprejela odlog cepljenja do 24. meseca starosti (pred tem so dojenčke začeli cepiti pri treh mesecih). Posledica: SNSD je praktično izginil in Japonska je bliskovito osvojila prvo mesto z najmanjšo umrljivostjo dojenčkov na svetu (prej na 17. mestu). Podobno se je godilo Švedski. Tam so se v 70. letih začele epidemije oslovskega kašlja kljub visoki precepljenosti prebivalstva, zato so leta 1979 pretehtali dokaze o neučinkovitosti DTP cepiva in popolnoma prenehali s tem cepljenjem. Umrljivost dojenčkov je padla in Švedska se je znašla na drugem mestu omenjene lestvice. Istočasno so v ZDA vsakih nekaj let dodajali med obvezna cepljenja nova in nova cepiva ter osvežitvene odmerke (revakcinacija) in umrljivost dojenčkov je nezadržno rasla. Leta 1950, preden se je začelo množično cepljenje, so bile ZDA na 3. mestu na svetu, leta 1986 na 17. mestu in leta 1995 na 24. mestu omenjene lestvice. Opomba: v razvitem svetu (tudi v Sloveniji) tega cepiva ne uporabljajo več, pač pa ga v nerazvitem svetu.

Kaj pravi medicinska znanost na te šokantne rezultate?

Uradna doktrina seveda večino stranskih pojavov zanika, država pa medtem izplačuje odškodnine. Do začetka leta 1998 so v ZDA družinam umrlih in poškodovanih otrok izplačali že več kot 724 milijonov dolarjev odškodnine. In tu niso vštete stotine milijonov dolarjev iz civilnih tožb staršev proti različnim proizvajalcem. Da bi se izognili tem tožbam, proizvajalci vsako leto daljšajo seznam stranskih pojavov v navodilih, ki jih prilagajo cepivom. Connaught Laboratories, ki je eden največjih proizvajalcev cepiv v ZDA, ima v navodilih cepiva DTP napisano: »pri nekaterih dojenčkih je po cepljenju nastopila smrt (diagnosticirana kot sindrom nenadne smrti dojenčka)«.

V ZDA velja predpis, ki zavezuje zdravnike, da poročajo o vseh stranskih pojavih po cepljenju. FDA –  ameriški urad za registracijo zdravil, ki zbira ta poročila, je priznal, da v resnici 90-99% stranskih pojavov nikoli ne konča v teh poročilih. Vseeno na leto zberejo od 10.000 do 12.000 poročil. Zanimivo je, da je ocena zgoraj omenjenega proizvajalca, da zdravniki poročajo le o vsakem 50. stranskem pojavu (600.000 hujših reakcij letno!). Zelo pomenljiv je tudi podatek, da ameriške zavarovalnice ne nudijo zavarovanja za morebitne poškodbe ali smrti zaradi cepljenja. Znano je, da zavarovalnice zelo natančno izračunajo, kaj je zanje preveč tvegano, zato takih pogodb preprosto ne sklepajo.  

Ali ima cepljenje lahko tudi dolgoročne posledice?

Dolgoročne reakcije po cepljenju so številne in nekatere neprimerno bolj pogubne od kratkoročnih. Na kratko jih lahko združimo v 3 skupine. Cepljenje poškoduje: 1) imunski sistem, 2) centralni živčni sistem in 3) avtonomni živčni sistem. Omenim naj le najpogostejše simptome in bolezni: disfunkcija imunskega sistema, alergije, astma, Crohnova bolezen, revmatoidni artritis, kronični encefalitis, multipla skleroza, epilepsija, cerebralna paraliza, avtizem (ta poškodba možganov se je pojavila šele v 40. letih v prejšnjem stoletju, ko so uvedli množično cepljenje), duševna zaostalost, izguba sluha, vida in možnosti govora, kronično vnetje srednjega ušesa, hiperaktivnost, disleksija, težave s koncentracijo, nizek IQ, diabetes, levkemija, rak… Same težke in pogubne bolezni. Med otroci, ki so bili pogosto cepljeni, opažajo naraščanje kriminalnih dejanj, vedenjske motnje, porast psihopatskega obnašanja in motenj pozornosti.  

Ali so si vsi zdravniki enotni glede cepljenja?

Ne. Ali ste vedeli, da je raziskava v Veliki Britaniji med 600 zdravniki razkrila, da jih je 50% zavrnilo cepljenje proti hepatitisu B, čeprav so v rizični skupini? Kot razlog za tako odločitev so navedli: »Ne zaupam cepivom« in »Cepljenje nima nobenih dokazanih koristi«! Tudi v Sloveniji je ogromno zdravnikov, ki so proti cepljenju, vendar se bojijo javno izpostavljati to temo, ker bi sicer lahko izgubili licenco za delo v zdravstvu, ki jo podeljuje zdravniška zbornica. Tudi tisti zdravniki, ki v svojih izjavah še vedno vztrajajo, da je cepljenje potrebno, so vedno bolj negotovi. Pred sedmimi leti smo imeli na medicinski fakulteti okroglo mizo na temo cepljenja in ko sem jim povedala strokovna dejstva o hudih posledicah cepiv, so postali zelo živčni.  

Obstaja kakšen zdravnik v Sloveniji, ki si upa povedati podatke o posledicah cepiv, ki jih vi navajate?

Doslej še nisem spoznala takšnega zdravnika. Poznam pa Johannesa Loibnerja, dr. med., iz avstrijskega Gradca, ki se odločno bori proti obveznemu cepljenju. Pravi, da je o škodljivosti cepljenja začel razmišljati šele, ko je neka njegova pacientka po cepljenju proti gripi zbolela za dolgo trajajočo težko obliko utrujenosti. Povedala mu je, da se ne bo dala nikoli več cepiti. Nekaj let kasneje je cepil skupino športnikov proti klopnemu meningoencefalitisu (FSME). Nekateri od njih so zaradi tega dobili visoko vročino in meningealni glavobol. Kasneje je opazil, da cepljenja povzročajo resnejša obolenja:  težak nevrodermitis, astmo, sladkorno bolezen tipa 1 (diabetes mellitus), krče itd. Povedal je, da še nikoli ni od kake mame slišal, da bi bil njen otrok po cepljenju bolj zdrav kot prej. Velikokrat pa ugotavlja, da je otrok po cepljenju zbolel, oslabel in da ima kakršnekoli škodljive posledice.

So na voljo tudi knjige strokovnjakov, ki pišejo o škodljivosti cepljenja?

Veliko je tega na voljo. Zame je najboljša knjiga Roberta S. Mendelsohna, dr.med. z naslovom: Confessions of a medical heretic (Izpoved medicinskega krivoverca, op.p.). On pravi, da je največji dosežek v njegovi zdravniški karieri, da njegovih pet vnukov ni bilo cepljenih. Ena od njegovih najbolj znanih izjav je tudi: »Največja nevarnost za vaše zdravje je zdravnik!« Po tej knjigi sem intenzivno začela raziskovati gradivo o škodljivosti cepljenja in prišla do podatkov, o katerih vam danes govorim. Priporočam tudi domačo stran na internetu, ki jo ureja zdravnik dr. Keith Scott-Mumby: .www.alternative-doctor.com/vaccination/vacc_index.htm

Kakšne argumente ima uradna medicina, da zahteva cepljenje?

Že več kot stoletje deluje javna zdravstvena služba v skladu z dvema temeljnima predpostavkama: da je cepljenje varno in da je učinkovito. Tako rekoč vsi smo zrasli v prepričanju, da nas mnogo nalezljivih bolezni ne ogroža več prav zaradi uvedbe preventivnega cepljenja. Povedali so nam, da se imamo zahvaliti samo cepljenju, da so nevarne bolezni, kot so črne koze in otroška paraliza iztrebljene in uradno dogmo smo brez vprašanj sprejeli. Še več, cepljenje so po svetu v zadnjih 50. letih intenzivno reklamirali, tako da nihče niti pomisli ne, da bi lahko bilo kaj narobe z njim. Poleg tega nas večina živi v zmotnem prepričanju, da država ne bi zavestno dopustila, da se medicinsko sporne in škodljive postopke rutinsko uporablja in to cela desetletja.

Pa so uradni viri informacij o cepljenju resnični? Je cepljenje res tako učinkovito? Če začne kdo o imunizaciji raziskovati, naleti na vznemirljive podatke, saj se izkaže, da nobena od obeh predpostavk ne drži.  

Zakaj cepljenje ni učinkovito?

Obolevnost in smrtnost za različnimi nalezljivimi boleznimi je padla za 90% še pred uvedbo kateregakoli cepiva. Nekatere bolezni, kot so kuga, kolera in tifus so izginile iz razvitega sveta popolnoma brez cepljenja; podobno je s škrlatinko, ki je v razvitih državah postala zelo redka in neproblematična bolezen. Če bi kdaj obstajalo cepivo proti škrlatinki, bi mu zdravniki nedvomno pripisali to izginotje. Tuberkuloza je praktično izginila tudi v državah, v katerih nikoli niso rutinsko cepili proti njej (npr. ZDA). Opomba: zaradi aidsa je tuberkuloza v ZDA spet v porastu.

Epidemiološke študije v Indiji in ZDA so pokazale, da je učinkovitost cepiva proti tuberkulozi 0%. Še več, cepljeni pogosteje zbolevajo za tuberkulozo. Obolevnost in smrtnost zaradi otroških nalezljivih bolezni se je zmanjševala skupaj z izboljšanjem higienskih in sanitarnih razmer, zmanjševanjem revščine, zadostno in uravnoteženo prehrano, razmahom centralnega ogrevanja, preskrbljenostjo z oblačili, čisto pitno vodo in učinkovito kanalizacijo.

Poznate še kakšne primere o neučinkovitosti cepiv?

Zelo dobro so dokumentirani primeri, ki kažejo, da se obolevnost po začetku cepljenja celo poveča. Naj navedem primer oslovskega kašlja in davice. Epidemije oslovskega kašlja so se začele v nekaterih evropskih državah in ZDA v začetku 80. let (v ZDA so uvedli obvezno DTP cepljenje leta 1978). Npr. obolevnost na Nizozemskem se je vsako leto povečevala. Leta 1996 so imeli že 10-krat večje število bolnikov kot leto dni prej in celo dva smrtna primera. In to kljub visoki precepljenosti prebivalstva. Ko so v 30. in 40. letih v Evropi uvedli cepljenje proti davici, so sledile epidemije. V Franciji se je obolevnost za davico povečala za 30%, na Madžarskem za 55%, v Švici kar za trikrat. Še en primer neučinkovitosti cepiva lahko zabeležimo v nemški statistiki. Leta 1940, ko so uvedli obvezno cepljenje, so imeli 40.000 primerov davice. Leta 1945, ko so bili po trditvah oblasti cepljeni vsi prebivalci, so imeli obolelih 250.000.

V novejšem času je kot kontroverzno znano starejše cepivo proti HiB, za katero je raziskava v ameriški državi Minnesota pokazala, da je popolnoma neučinkovito za otroke mlajše od 18 mesecev (prav ti so najbolj ogroženi). Še več, verjetnost, da cepljeni otroci zbolijo za meningitisom, je petkrat večja!  

Trdite torej, da nobeno cepivo ni učinkovito proti boleznim.

Ravno nasprotno. Cepljenje povzroča okvare imunskega sistema. In okvarjen imunski sistem se preko matere prenaša tudi na otroke. Iz generacije v generacijo se rojevajo otroci, ki imajo vedno slabši imunski sistem. Ravno zato, ker država predpisuje obvezno cepljenje za vedno več bolezni. Še nekaj je zelo zaskrbljujoče. Podoben trend ugotavljajo veterinarji in rejci. Pri psih, ki so pogosto cepljeni, so nekateri rejci ugotovili, da samice preprosto ne morejo več zanositi. Strokovnjaki so prepričani, da se bodo težave z neplodnostjo čez pet generacij pojavile tudi pri ljudeh. Ena od rejk je rekla, da odkar ne cepi psa, je njen štirinožec bolj zdrav kot kadarkoli prej. Podobne izkušnje imajo tudi mnogi drugi lastniki psov.  

Kaj se dogaja s cepivom v telesu? Zakaj je nevarno in neučinkovito?

Trik cepiva je v tem, da vzpodbuja zgolj protitelesni imunski odziv. To pomeni, da telo ustvarja protitelesa, ki spoznajo in označijo tujek oziroma virus. Toda cepiva nimajo sposobnosti povzročiti celičnega imunskega odziva. Z drugimi besedami, ne morejo »poklicati policije« - belih krvnih telesc, ki bi uničili in odstranili protitelesa z virusi. Če bi se to zgodilo, bi nastopila bolezen oziroma čistilna kriza. Prišlo bi do normalnih akutnih reakcij, kot so vročina, zatekanje in kožni izpuščaji. Tega pa medicina noče, ker bi potem ljudje mislili, da so cepiva kriva za nastanek bolezni. Ker tako ne pride do izločanja virusov, ki v mnogih primerih ostanejo v telesu doživljenjsko in imajo neoviran dostop do vitalnih organov.

Drugi problem s cepivi je ta, da cepiva vbrizgavajo pod kožo ali v mišico, zato pridejo neposredno v kri. Ta pot vdora mikroorganizmov v telo je popolnoma nenaravna, saj se mikrobi izognejo prvemu obrambnemu mehanizmu imunskega sistema. Običajno mikrobi vstopijo v telo preko respiratornega ali prebavnega trakta. Telo ima pri takem vstopu na voljo celo vrsto obrambnih mehanizmov, pri vdoru neposredno v kri pa se virusi in bakterije tej obrambi izognejo. Prav zato nobeno cepivo ne nudi resnične doživljenjske imunosti, kot je to običajno za naravne infekcije.  

Kakšne sestavine so v cepivih?

Drugi razlog, da so cepiva nevarna, ali z drugimi besedami škodljiva, je ta, da so sestavljena iz kemikalij in drugih snovi, ki so za telo strupena. Nekatere od teh kemikalij in snovi so formaldehid, ki se navadno uporablja za ohranjanje trupel in je znan kot karcinogen (lahko povzroči raka), thiomersal, derivat živega srebra (zelo strupena težka kovina), aluminijev hidroksid (aluminij je strupen za živčevje) in drugi. In vendar vse te izjemno strupene snovi s cepljenjem redno vbrizgavajo v kri popolnoma zdravim otrokom. To je nezaslišano.

Cepiva ne vsebujejo le strupenih kemikalij, temveč tudi tuje beljakovine, kot so proteini piščančjega embrija, telečji serum, beljakovine kvasovk. Ti tuji proteini lahko povzročijo alergične reakcije in vnetja in pri nekaterih otrocih izzovejo anafilaktični šok.

Prav tako vsebujejo nezaželene »sopotnike«, to so virusi, ki izvirajo iz tkiv, na katerih so cepiva gojena. Najbolj znana afera je cepivo proti otroški paralizi, ki je vsebovalo onkogeni opičji virus SV-40, s katerim so v ZDA okužili približno 98 milijonov cepljenih. Virus SV40 zdaj že desetletja najdejo v praktično vsakem možganskem tumorju, ki ga izrežejo rakavim bolnikom.

Zakaj se cepljenje nadaljuje, če je po vaših podatkih izredno nevarno in povsem neučinkovito?

Cepljenje je milijardni posel, zato farmacevtska industrija in uradna medicina načrtno zavajata ljudi o pozitivnih učinkih cepiv. Nikoli ne bodo povedali, kako škodljiva so v resnici cepiva. Dejansko je to prikrito zaslužkarstvo pod plaščem humanosti. Večina ljudi še vedno verjame uradni medicini, tudi glede cepiv. Dejansko so ljudje indoktrinirani, v transu. Kot nekoč, ko so ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Kdor ne verjame, da so cepiva fantastična za naše zdravje, je krivoverec. Toda zdravja ne moreš nikoli kupiti pri zdravniku in v lekarni, zdravje je posledica zdravega načina življenja.  

Kaj svetujete staršev, ki nočejo otroka cepiti, toda zdravnik pravi, da je cepljenje obvezno?

Starši naj zdravniku rečejo: »Dajte mi zagotovilo oz. pismeno potrdilo, da moj otrok po cepljenju ne bo imel nobenih kratkoročnih in dolgoročnih posledic!« Ker tega zagotovila seveda ne morejo dati, tudi ne morejo zahtevati cepljenja.   

Vir: revija Aura, maj 2008

Ključne besede:
cepljenje, gripa, smrt, vročina, cepivo, epidemija, zdravnik, medicina, bolezni, imunski sistem, sestavine

 

Sorodni članki:

3,320313E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: