Skupaj razkrivamo

22.2.2010

Naredite red v črevesju!
Besedilo in slike: Dario Cortese (povzeto po knjigi Resnice in zmote o osteoporozi)

Veliko slišite o tem, da je črevesna flora najpomembnejši steber naše notranje obrambe. Zato recepte tokrat posvečamo temu, kako poceni in učinkovito urediti črevesno floro.

Sirotka in kisava sta tekočini, ki izjemno dobrodejno vplivata na razmerje mikroorganizmov v debelem črevesu, saj spodbujata razvoj koristnih mlečnokislinskih bakterij in zavirata razvoj patogenih bakterij, s čimer dobesedno ustvarjata temelje krepkega zdravja. Molkosan je zgoščena in pasterizirana mlečnokislinsko fermentirana sirotka. Kisli krušni napitek kupimo že pripravljen ali ga naredimo sami z namakanjem posušenega kislega kruha v vodi.

Sirotka in iz nje narejena sirarska ali albuminska skuta sta vir zelo kakovostnih beljakovin: albuminov in globulinov. To sta skupini enostavnih in lahko prebavljivih beljakovin, ki jim glede izkoristka v našem telesu ni para, saj so najbolj kakovostne beljakovine nasploh, ki poleg obnove celic in tkiv spodbujajo tudi odpornost telesa.

Sirotka je tudi vir kalcija (v 100 ml sirotke je do 70 mg kalcija) in drugih rudnin. Pravzaprav je to najkakovostnejši del mleka, ki nas hrani in po potrebi tudi zdravi, sicer pa učinkuje splošno krepčilno ter preventivno pred večino civilizacijskih bolezni.

Sirarsko skuto izdelujejo v nekaterih sirarnah na Tolminskem in v nekaterih drugih manjših zasebnih sirarnah, ovčja in kozja sirarska skuta pa je na voljo na Bovškem. Sirotko segrejejo in ji dodajo kisavo, saj sirotkine beljakovine izstopijo iz sirotke le v kislem okolju in pod vplivom povišane temperature. V kotlu ostane t. i. sekundarna sirotka, ki je osnova za kisavo. Pripravijo jo tako, da sekundarno sirotko cepijo s kisavo, ki vsebuje mlečnokislinske bakterije, ter pustijo na toplem, da mlečnokislinsko fermentira, nato pa jo napolnijo v plastenke.

Kisava je glede rudnin podobne sestave kot sveža sirotka, le da ne vsebuje beljakovin in maščob. Za razliko od sveže sirotke vsebuje mlečno kislino, ki v našem prebavnem traktu učinkuje razkuževalno in spodbuja razvoj mlečnokislinskih bakterij v debelem črevesu.

Sirotko in kisavo uživamo po 1 do 2 dl naenkrat, najbolje pred jedjo ali uro do dve po jedi. Molkosan uživamo razredčen z vodo po navodilih, ki so priložena steklenički. Sirotko lahko pijemo pred vsakim obrokom oziroma po njem, torej tri- do štirikrat dnevno. Kisava lahko v večjih količinah preveč pospeši prebavo in povzroči drisko, zato je v odmerkih po 1 dl ne zaužijmo več kot 3 do 4 dl dnevno, razen če nas muči dolgotrajno zaprtje, v primeru katerega lahko je kisava dobesedno zlata vredna.

Kisli krušni napitek

Potrebujemo:
Večji kozarec za vlaganje (3–5 litrov), posušen kruh iz kislega testa, nekaj potrpljenja.

Priprava:
Kisli krušni napitek, ki bo odličen vir probiotikov in prebiotikov za naše črevesje, pripravimo tako, da kruh, ki smo ga zamesili iz kislega testa, narežemo na rezine in jih posušimo. Nato jih naložimo v večji kozarec (od 3 do 5 litrov), ki ga lahko nepropustno zapremo. Če imamo pri roki že pripravljen kisli krušni napitek, ga 1 do 2 dl prilijemo kot cepivo. Kruhove rezine zalijemo z vodo, ki naj sega do 5 ali 6 cm pod vrhom, in kozarec zapremo.

Dva dni ga pustimo stati na sobni temperaturi, nato kozarec shranimo na hladnem, vendar ne v hladilniku. Kruh se kmalu dvigne na vrh in del ga tudi pogleda iz vode, vendar se zaradi lastne kisline in brezzračnega prostora ne more pokvariti. Če je kozarec prepoln in če je pretoplo, se bo zaradi pritiska v kozarcu nekaj tekočine med tesnilom izmuznilo iz njega, pozneje pa se bo fermentacija umirila.

Pustimo stati mesec dni, nato kozarec odpremo in odlijemo tekočino. Natočimo jo v steklenice, jih zapremo in shranimo na hladnem. Zaradi mlečne kisline je kisli krušni napitek izjemno trajen, praktično večen.

Uživamo ga po 1 do 2 dl na tešče, ob obrokih ali uro do dve po obroku, dva- do trikrat dnevno.

Skisan kruh shranimo v dobro zaprtih kozarcih za vlaganje in ga uporabljamo za pripravo solat.

S kislim kruhom vložena zelenjava

Potrebujemo:
Kruh, pripravljen iz kislega testa, čvrstejšo zelenjavo, narezano na večje kose (rdeča pesa, zelje, korenje in podobna zelenjava), začimbe (drobno nasekljan ingver, cela kumina, komarček, brinove jagode in podobno), vodo, kisel krušni napitek.

Priprava:
Podobna je pripravi kislega krušnega napitka. Kruh narežemo na približno 2 cm debele rezine in jih posušimo. Večji kozarec za vlaganje do treh četrtin napolnimo s približno enako količino suhega kruha in mešanico zelenjave ter dodamo žličko ali dve začimb. Prilijemo kisel krušni napitek, ki naj ga bo približno 5 % glede na prostornino kozarca, na primer 2,5 dl za 5-litrski kozarec, ter zalijemo z vodo do okoli 5 cm pod vrhom in kozarec zapremo. Dva dni ga pustimo stati na sobni temperaturi, nato ga damo v shrambo ali v podoben hladnejši prostor. Če je kozarec prepoln in če je pretoplo, se bo zaradi pritiska v kozarcu nekaj tekočine med tesnilom izmuznilo iz njega, pozneje pa se bo fermentacija umirila. Pustimo stati mesec dni. Nato tekočino odlijemo, natočimo v steklenice in jih shranimo na hladnem. Pijačo uživamo podobno kot kisli krušni napitek. Skisano zelenjavo in skisan kruh z malo tekočine nadevamo v manjše kozarce, jih zapremo in shranimo na hladnem.

Uporabljamo kot dodatek solatam, zabeljeno z oljčnim oljem pa kot samostojno, resda nenavadno »kruhovo solato«, ki pa je izredno dobrodejna za razvoj mlečnokislinskih bakterij v debelem črevesu.

---

Ključne besede:
črevesna flora, sirotka, kisava, molkosan, krušni napitek, probiotiki, mlečnokislinske bakterije

 

Sorodni članki:

• Ali nam energija uhaja skozi črevesje?
• Kandida in osteoporoza
• Ali vam nagaja Kandida?
• Antibiotiki: nas bodo rešili ali pokončali?

0,03125