Skupaj razkrivamo

15.3.2010

S polnovrednimi žiti z lahkoto uredimo prebavo
Tekst in slike: Marja Božič  


Med mojimi najzgodnejšimi spomini so žal tudi slike, ko so me kot zelo majhno punčko »mučili« na razne načine, ker je moja prebava »štrajkala«. Ta težava se je vlekla več kot 40 let, ko sem temeljito menjala prehrano. V študentskih letih sam si najbolj pomagala s pitjem Donata. Kadar Donat ni več »prijel«, pa sem pila odvajalni čaj iz lekarne. Dobrega učinka lanenih semen takrat še nisem poznala.

Zdravila za odvajanje sem jemala redko, ker nisem hotela postati odvisna. Uporabila sem jih le na potovanju. A za čuda – na nekem potovanju v Nemčijo v 80. letih zdravil nisem potrebovala. Ugotovila sem, da mi prebavo ureja odličen domač polnozrnati kruh, ki ga je bilo v hotelu obilo na voljo. Po tem dogodku sem doma nabavila polnovredno moko (rečemo ji tudi integralna ali cela moka) in začeli smo peči kruh. Težave s prebavo so se takoj omilile, čisto pa so prenehale, ko sem popolnoma spremenila prehrano. Leta 1988 sem namreč nehala uživati belo moko, bel riž, bel sladkor, razhudnike in vse sestavine živalskega izvora. Če sem od začetka še kdaj pojedla sendvič z belo žemljico, šunko in sirom (kar sem prej običajno užila za dopoldansko malico), me je to takoj zopet »zalepilo«. Na svoji koži sem dodobra preskusila, kako bela moka, bel zdrob in jedi živalskega izvora zavirajo presnovo. Zato sem se navadila, da sem si povsod nosila svojo malico: skodelico kuhanega žita in zelenjavo. Ali pa domač kruh ter sveže in suho sadje. Včasih tudi sendvič s tofujem ali kaj podobnega.

Prebava se mi sicer kljub taki prehrani včasih, resda vse manjkrat, še vedno nekoliko poslabša. Ugotovila sem, da se pretok v mojih prebavilih upočasni, če se začnem miselno zapletati v stara, nezdrava prepričanja, ki jih ne zmorem opustiti. Slaba prebava je torej tudi posledica zadrževanja starega, nerabnega. Zato zdaj, če imam težave, temeljito razmislim, kaj povzroča blokado (naredim red v glavi, kar je tako temelj dobrega zdravja), poiščem stare nerabne vzorce in jih nato spustim. Če mi takoj ne uspe, si vmes še vedno lahko pomagam s kakšnim od naravnih sredstev.

Domač  kruh

Vse več je ljudi, ki v svoji zdravju prijazni kuhinji preprosto nimajo več rafiniranih živil, kot so bel riž, bela moka, bel sladkor. Namesto tega pa so pri hiši, če je le mogoče, kosmičnik in mlin na kamne ter zaloga celih zrn, kot so pira, pšenica, kamut, polnovredni riž (tisti, ki se kuha eno uro, vreti mora komaj opazno), ovseni rižek, prosena in ajdova kaša, kvinoja, amarant. Žita shranjujemo v vrečah iz papirja ali blaga v zračnem prostoru. Manjše količine lahko hranimo v kozarcih s pokrovom. Dodamo še nekaj lovorovih listov, ki preprečujejo, da bi se zaredili črvički.

Iz tovrstnih žitnih sestavin pripravljamo jedi od preprostih žgancev in kaš do prefinjenih posladkov, za kar najdete veliko receptov v Božanskih sladicah in v knjižici Hrana za dušo in telo (www.naravnapot.si).

Tukaj pa naj vam postrežemo s kruhom, kot ga pečemo pri nas doma. Podrobnejše napotke za peko različnih vrst kruha in drugih kvašenih jedi najdete v Božanskih sladicah, saj sem tudi recepte za kruh vključila med božanske dobrote. Zakaj? Zato, ker vsak, ki pride k nam, užije kruh s prav takšnim veseljem kot najboljšo sladico. Seveda ga ni dobro uživati v prevelikih količinah; zdravju bolj prijazna so kuhana cela žitna zrna.

Recept za domač kruh si lahko ogledate na: www.zazdravje/skupaj kuhamo.

Ključne besede:
prehrana, kruh, integralna moka, bela moka, bel zdrob, bel sladkor, bel riž, prebava, žita,

 

Sorodni članki:

3,222656E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: