Skupaj razkrivamo

20.4.2010

Vožnja v prihodnost
Tekst: Christine Berk

Znižanje porabe in izpusta škodljivih snovi sta ena izmed glavnih ciljev avtomobilske industrije. Ne samo, da mora biti alternativno vozilo prihodnosti okolju prijazno, biti mora namreč tudi všečno ter sodobnemu potrošniku v veselje in zadovoljstvo. Za t. i. koncept prihodnosti je hitro in majhno električno vozilo kot nalašč paradni konj.

»Alternativno« v prvi vrsti pomeni »električno«. Električna vozila zmagujejo. Že zdaj imajo prednost pred vozili na vodik in zemeljski plin, ki že občutno manj onesnažujejo okolje. Že sama infrastruktura je narejena v prid e-vozilu, kajti električnih vtičnic je veliko in zgraditi dodatne napajalne postaje ne predstavlja težav. Pred nedavnim je, na primer, McDonald`s na Švedskem postavil brezplačne električne napajalne postaje in tako povezal hitro, nezdravo prehrano z inovacijo prihodnosti. Kljub vsemu pa se tu pojavlja temeljna težava, in sicer kako pridobiti elektriko? Če se elektrika proizvede s črnim ali rjavim premogom, je bilanca CO2 slaba. Podobna je tisti, kakršna je pri neposrednih izpušnih plinih motorja na bencinski ali dizelski pogon. »Vožnja brez izpušnih plinov in polnjenje neposredno iz vtičnice« se dobro sliši, a tako enostavno ne gre. Elektriko bi morali proizvesti iz regenerativnih virov. Cene takšnega vozila pa so prav zaradi dragega litij-ionskega akumulatorja, visokih razvojnih stroškov in majhnega števila proizvodov vrtoglavo visoke. Nenazadnje pa se na tem mestu pojavi še vprašanje vpliva elektrosmoga (električno sevanje) na vsakdanje življenje ljudi.

Vodik je teoretično genialno pogonsko gorivo, saj ima trikratno vsebnost energije bencina, na
razpolago je masovno in pri izgorevanju nastaja samo voda. Toda tudi tu se srečujemo s celo vrsto ovir. Pridobivanje čistega vodika iz konvencionalnih virov ni prav nič okolju prijazno, poleg tega pa je skladiščenje vodika zelo težavno, saj zelo majhne molekule uhajajo iz skoraj vsake tlačne posode. S tekočim vodikom teh težav ne bi bilo, toda vodik postane tekoč šele pri -253 ˚C. Za globoko hlajenje pa bi spet potrošili dragoceno energijo. Vsekakor je vodik možnost za prihodnost in priložnost za začetek vlaganja v dolgoročen razvoj zelene proizvodnje energije.

Kdor se vozi z avtomobilom na zemeljski plin, se vozi, v primerjavi z avtomobilom na bencinski pogon, za polovico ceneje. Izpust CO2 pri tovrstnih avtomobilih je, na primer, za 25 % nižji, izpust strupenih ogljikovodikov pa kar za 75 %. Po oceni strokovnjakov pa svetovna zaloga zemeljskega plina zadošča samo še za približno 60 let.

CO2 – ogljikov dioksid bo vedno nastajal in se sproščal. Rezultati primerjav vozil po izpustu CO2 ne presenečajo. Če, na primer, električni avtomobil poganjamo z obnovljivo energijo, je redukcija CO2 izredna. Če pa gre za vozilo, ki ga poganja trenutno aktualna mešanica električnih tokov, vrednosti niso pretirano boljše od učinkovitega dizelskega pogona.

Evropska unija je sklenila, da bo do leta 2012 postopoma uvedla mejno vrednost 130 gramov izpušnih plinov na kilometer za nova vozila. To ustreza porabi 4,9 litrov za dizel in 5,5 litrov bencina na 100 kilometrov. Ta uredba bo veljala za vsa nova vozila od leta 2015 naprej.

Raziskava podjetja Beratungsbüro Perraudin je pokazala, da bi se 37 odstotkov voznikov odločilo za nakup električnega avtomobila, če bi bila cena za povprečnega porabnika dostopna.

Po ocenah tržnih analitikov CSM Worldwide naj bi čez pet let po vsem svetu proizvedli 70.000 električnih vozil. Bosch pa napoveduje, da bo že leta 2015 po cestah vozilo 800.000 e-avtomobilov.

Vir: ÖKO – TEST 9, 2009 »Alternative Fahrzeugantriebe – Fahrt in die Zukunft«

---

Ključne besede:
vozilo, električno vozilo, gorivo, vodik, zemeljski plin, CO2

 

Sorodni članki:

• Vse me boli!
• E kot eliksir mladosti?
• Je vse v glavi?
• Radi bi več kolesarili, pa vendar …
• Kaj pomeni »12 svetih noči«

0,015625