Ko govorimo o času, govorimo tudi o staranju. Ni pomembno samo to, koliko časa živimo, pač pa predvsem, kako živimo in umremo. Kakšna je – ali še bo – naša starost? Brez kroničnih in degenerativnih bolezni, brez bolečin? Bomo gibljivi in polni energije – ali bolni, s kognitivnimi težavami in odvisni od pomoči drugih? 

Na to vpliva naš zdajšnji življenjski slog. Ali kot pravi star pregovor: »Starost vpraša, kaj je počela mladost.« Prav zato je pomembno, kako živimo; ali si zdravje nenehno krepimo – ali pa hranimo bolezen. Življenje si lahko daljšamo ali krajšamo, kar je odvisno od naših življenjskih navad in tega, kako skrbimo za telo, dušo in um. 

Tako kot naše vozilo ne vozi v nedogled, če mu ne dovajamo primernega goriva, tudi telo ne deluje nemoteno in v nedogled, če mu ne dovajamo primernih gradnikov (hranila). In tako kot redni servisi ohranjajo naše vozilo tehnično neoporečno, bi morali tudi v primeru svojega telesa delovati preventivno in redno spremljati, ali se je prižgala rdeča luč – in zlasti, kaj nam sporoča. Še bolje je, če živimo tako, da rdeča luč sploh ne posveti. To je preventiva. Da sprejmemo ukrepe in življenjski slog, ki nam pomagal zdravje ohranjati. Ko je zdravje porušeno in si ga želimo povrniti, to ni več preventivno, marveč kurativno delovanje.

Ko na svojih številnih predavanjih ljudem svetujem, naj dnevni rutini dodajo ta ali oni vitamin, probiotik ali mineral ter spremenijo svojo prehrano, se v množici vedno najde nekdo, ki presenečeno vpraša: »Zakaj pa, saj mi ni nič!« Zato, ker to, kar počnemo (ali ne počnemo) danes, vpliva na naše zdravje jutri, naslednji teden, mesec, leto ... Preventivno delovanje namreč pomeni razmišljati vnaprej, delovati proaktivno in tako zmanjšati možnost, da bodo v prihodnosti potrebni kurativni ukrepi. Domala vsaka bolezen, s katero se nismo rodili, se razvije zaradi našega življenjskega sloga in zavednih ali nezavednih odločitev. 

Vsi poznamo Hipokratov rek: »Naj bo hrana tvoje zdravilo in tvoje zdravilo naj bo hrana.« Ta več tisoč let stara modrost vedno znova potrjuje svojo moč. Ne moremo biti zdravi, če ne poskrbimo za prave gradnike v svojem telesu, torej hrano in hranila, ki jih potrebujejo celice.

Čeprav je mnenj o tem, kaj je zdrava prehrana, skoraj toliko, kot je ljudi, ki jih delijo, zdaj vemo, kar je s številnimi kakovostnimi raziskavami potrdila tudi znanost: da je za trdno zdravje najbolj optimalna polnovredna rastlinska prehrana. To potrjuje tudi prehrana dolgoživih ljudstev, ki tako rekoč ne poznajo avtoimunskih bolezni, raka, kroničnih bolezni srca in ožilja, degenerativnih bolezni …

Predelana in procesirana živila, sladice, prevelike količine slabih maščob, mesa in mlečnih izdelkov – vse to hrani bolezen. Na drugi strani polnovredna rastlinska hrana naše zdravje krepi, možganom dovaja ustrezna hranila in hrani dobre bakterije v črevesju, s čimer poskrbi, da je sedež imunskega sistema močan, posledično pa poskrbi tudi za obilo energije.

Ortomolekularna medicina je dokazala, da nekateri vitamini in antioksidanti upočasnjujejo staranje in krepijo zdravje. Eno od prvih mest zaseda vitamin E, ki mu pravimo tudi vitamin lepote. 

Z leti raven vitamina E v telesu upada, tako kot upada tudi raven drugih antioksidantov, zato ne preseneča, da lahko z dodajanjem vitamina E zmanjšamo težave, kot so pešanje kognitivnih sposobnosti, inzulinska rezistenca, srčno-žilne bolezni … Seveda samo dodajanje tega vitamina ne bo preprečilo vsega naštetega, toda z upoštevanjem načel zdravega prehranjevanja in dodajanjem vitamina E že delujemo preventivno in tako zmanjšamo verjetnost, da pride do bolezni. Vitamin E je namreč tesneje povezan z upočasnjevanjem staranja in s staranjem povezanih simptomov kot drugi vitamini 

Ker je vitamin E topen v maščobi, je primarni antioksidant v boju proti poškodbam lipidov (tudi tistih v celičnih membranah), ki jih povzročajo prosti radikali. Zasidra se v celični membrani in ulovi proste radikale, ki skušajo vstopiti v celico. Zaradi te zmogljivosti jih lahko prenese do vitamina C, ki jih nevtralizira. Zato je odlično, da uživanje vitamina E kombiniramo z uživanjem vitamina C. 

Vitamin E deluje odlično tudi na področju kognitivnih zmogljivosti. Sedemletna študija, ki je zajela 2889 pacientov, opravili pa so jo v Chicagu, je pokazala, da so se pacientom z visoko vsebnostjo vitamina E (iz prehrane in prehranskih dopolnil) kognitivne zmogljivosti zmanjšale za 36 odstotkov manj kot tistim z nizkim vnosom vitamina E. 

Višji odmerki vitamina E lahko vplivajo tudi na Alzheimerjevo bolezen. Štiriletna raziskava, v katero je bilo vključenih 633 starostnikov, opravili pa so jo v Bostonu, Bostonski je pokazala velik pomen odmerka vitamina C in E, ko gre za Alzheimerjevo bolezen. 23 starostnikov je uživalo dodatek vitamina C (500 mg/dan), 27 jih je uživalo vitamin E (400 IU/dan), 68 pa jih je uživalo multivitaminski pripravek, ki je vseboval 60 mg vitamina C in 30 IU vitamina E. Pri tistih, ki so prejemali bodisi vitamin C bodisi vitamin E, se ta bolezen ni razvila, medtem ko se je pri 11 starostnikih, ki so jemali nižje odmerke obeh vitaminov v obliki multivitaminskih pripravkov, razvila Alzheimerjeva bolezen. Kar 80 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo pa je spadalo b skupino, ki ni uživala nobenega od teh vitaminov. Neka druga raziskava je pokazala, da višji odmerki vitamina E (2000 IU/dan) upočasnijo napredovanja bolezni pri bolnikih z napredovalo Alzheimerjevo boleznijo. Količina zaužitega vitamina E je torej nadvse pomembna.

V dvojno slepi raziskavi o vplivih antioksidantov na zdravje srca, ki so jo opravili na Cambridgeu, je več kot 2000 pacientov s koronarno arterijsko boleznijo prejemalo placebo tableto, 400 IU vitamina E ali 800 IU vitamina E na dan. Izsledki so pokazali, da se je v skupinah, ki sta prejemali vitamin E, tveganje za srčni infarkt v roku enega leta v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, zmanjšalo za celih 77 odstotkov. 

Vedno izberite naravno obliko vitamina E 

Vitamin E vsebujejo maščobna zelenjava (npr. avokado), oreščki, temnozelena listnata zelenjava in nekatera žita. Žal je tako rekoč nemogoče, da bi potrebne količine vitamina E, ki bi imele zadostno zaščitno delovanje, dobili samo s hrano. Kot smo videli, je količina vitamina E nadvse pomembna. Priporočeni dnevni odmerek vitamina E je zelo nizek (12–15 IU na dan) – ta količina zadošča le za to, da preživimo in da ne zbolimo za boleznimi, ki jih povzroča njegovo pomanjkanje. Odmerek, potreben za ohranjanje mladostnosti in zdravja, je 400 IU na dan. Večina multivitaminskih pripravkov vsebuje nižje odmerke, zato je bolje, če vitamin E kupite posebej, poleg tega pa skrbite za zdravo in pestro rastlinsko prehrano. 

Ko kupujete prehransko dopolnilo, bodite pozorni na to, da vsebuje naravno obliko vitamina E, ki jo boste prepoznali po predponi d-alpha (d-alfa). Sintetična oblika vitamina E ima predpono dl-alpha (dl-alfa) in je ne priporočam, saj je zanjo značilna slabša biorazpoložljivost. Ker se antioksidanti med seboj podpirajo in dopolnjujejo, priporočam, da jih vedno uživajte skupaj: za dodatno podporo zdravju vitamin E uživajte skupaj z vitaminom C.