Skupaj razkrivamo

5.5.2010

Kako »zavoziti« zdravje otrok
Tekst: Adriana Dolinar

Dejstvo je, da je zdravstveno stanje otrok iz leta v leto slabše. Generacija današnjih otrok bo prva, ki bo živela krajše od svojih staršev, nas svarijo znanstveniki.
To potrjujejo z mnogimi raziskavami, ki navajajo, da se odstotek otrok, ki so predebeli, naglo povečuje. V Angliji je eden od šestih otrok predebel, še preden vstopi v šolo. Težava pa ni zgolj v debelosti otrok in z njo povezanim diabetesom ter srčno-žilnimi obolenji, veča se namreč tudi odstotek otrok z astmo, ki vse pogosteje prizadene tudi otroke, mlajše od petih let. Statistike kažejo, da so vse pogostejše tudi težave z motnjo obnašanja otrok in sposobnostjo učenja. Tudi število avtističnih otrok narašča. Prav tako je vse več obolenj hormonalnega sistema. Poleg mnogih drugih obolenj, ki jih nismo niti omenili, pa se vse bolj alarmantno povečuje tudi odstotek otrok, obolelih za levkemijo.

Zakaj je tako? Kje smo zgrešili smer, ko gre za zdravje naših otrok? Oglejmo si nekaj pomembnih »križišč«, na katerih je pomembno ne spregledati znakov in se s tem izogniti slepim potem. Če se to prevečkrat zgodi, se pojavijo občutki nemoči, skrbi, strahu, jeze, žalosti, kar dobro poznajo predvsem mnogi starši s hudo bolnim otrokom. Ti bi naredili vse, da bi se otroku zdravje povrnilo. Nekaterim hudo bolnim otrokom uspe, mnogim pa ne. In takrat lahko starši le nemočni gledajo, kako se otrok s hudo boleznijo od njih poslavlja. Zato preberite, kje lahko »zavozite« zdravje otrok, in ukrepajte zdaj, da bi obvarovali svoje otroke pred najhujšim, dokler je še čas za to.

Nimam časa ...
Mnogi starši na naših dogodkih potožijo, da nimajo časa, da bi se »ukvarjali« z otrokom v današnjem napornem tempu življenja. Nimajo časa, da bi prisluhnili otrokovim potrebam, kar je navsezadnje ključnega pomena za zdravje otroka. Če se ujamete v ta izgovor »nimam časa«, čim prej opravite z njim. Saj ni nujno, da ste z otrokom 24 ur na dan, včasih tudi pol ure posvečenosti danemu trenutku naredi čudeže v odnosu in prepoznavanju otrokovih potreb. Časa je v resnici vedno dovolj, le mi smo tisti, ki mislimo, da si še ne moremo privoščiti danega trenutka z otrokom, pa čeprav je to v avtu na poti domov ali doma ob pripravi večerje, ob obedu. Mi smo tisti, ki mnogokrat nevede vzdržujemo polno glavo brenčavih misli skrbi, jeze, žalosti, pohlepa ali strahu in prav to brenčanje v naših glavah je tisto, ki nam krade čas danega trenutka z otrokom. Tako z mislimi drugje, čeprav fizično ob otroku, spregledamo, v kakšnem stanju je otrok in spregledamo marsikatero otrokovo potrebo (na fizični, psiho-socialni in duhovni ravni), zato se nanjo seveda ne odzovemo ustrezno ali pravočasno. Prav tu pa je lahko vzrok mnogih zdravstvenih težav naših otrok. Lahko so posledice tega zgolj prehlad, angina, astma, debelost itd. Lahko pa se nam zgodi, tako kot v mnogih primerih nedavno nazaj na Hrvaškem, da vsi skupaj (starši, vzgojitelji, sorodniki itd.) spregledamo, kaj se z otrokom v resnici dogaja. Čeprav je bilo s hrvaškimi otroki na videz vse v redu (bili so odličnjaki, neproblematični, preskrbljeni z vsem »materialnim«, navidezno zdravi itd.), je v njih tlelo razočaranje nad življenjem do te mere, da so ga na žalost sami predčasno zaključili s samomorom. Taki primeri so le eni izmed mnogih, ki dokazujejo, da zdravje ni le domena fizičnega telesa, temveč da se skriva v ravnovesju telesa in duha. Da bomo lahko torej otroku v kar največji meri stali ob strani ter mu omogočili zdravo otroštvo in trdne temelje za prihodnost, je nujno potrebna naša posvečenost trenutkom, ko smo z njim.

Nisem vedel ...
Niso osamljeni primeri, ko se srečujemo s starši, ki se jim, po domače povedano, ne ljubi vzeti časa in se izobraziti vsaj o najbolj za zdravje otroka škodljivih dodatkih ali kemikalijah v konvencionalni hrani, kozmetiki, igračah, čistilih itd., ali se jim zdi prenaporno slediti certifikatom ekološkega izdelka ali pa se jim ti izdelki zdijo celo predragi.  V prehrani otrok je tako vse več prigrizkov in posladkov polnih barvil, sladil in umetnih arom.  Ne gre za to, da otrokom ne bi smeli ponuditi nobenega posladka, gre za odgovornost, da poiščemo takšne, ki naj bi bili brez škodljivih maščob in umetnih kemičnih snovi. Takšne že ponujajo tudi domači proizvajalci (Medex, Pekarna Hribar, Svit, ...)

Nekateri starši nas pogosto prepričujejo, da pretiravamo s skrbnostjo, in zagovarjajo svojo zgodbo, da s tem, ko otroka že od malega izpostavljajo škodljivim snovem, dejansko skrbijo za to, da se ta ne bo »pomehkužil«. Mar mislijo, da bo na tak način razvil odpornost na vse te kemikalije?! Da so z zagovarjanjem te zgodbice v globoki zmoti, govorijo opozorila mnogih znanstvenikov. Mednje sodi dr. J. Peterson Myers, katerega prispevke si lahko preberete na www.ourstolenfuture.org. Svarijo nas, naj vendar obvarujemo otroke pred vplivom toksičnih, strupenih snovi vsaj tam, kjer to lahko storimo (hrana, kozmetika itd.). Večina teh kemikalij namreč že v maternici dokazano škodljivo vpliva na endokrini sistem otroka in povzroča pojav številnih obolenj, vse od spontanih splavov do nepravilnosti v razvoju embrija, nepravilnosti v razvoju ob rojstvu, motenj v obnašanju – otrokom se, na primer, spreminja hormonska struktura in prevzemajo obnašanje, značilno za nasprotni spol – do prehitrega pojava pubertete in spolne zrelosti. V skrajnem primeru povzročajo kemikalije tudi vse pogostejši pojav levkemije – raka pri otrocih. Pretresljiva so dejstva, da za levkemijo zboli čedalje več otrok, zlasti v deželah, kjer na veliko uporabljajo škropiva. Eno takšnih območij je tudi Francija, kjer v zraku ne mrgoli mrčesa, saj je okolje, zlasti na območjih z intenzivnim poljedelstvom, redno obdelano z več kot 30.000 različnimi kemikalijami, ki uničujejo takšne ali drugačne »škodljivce«, uničujejo pa tudi zdravje in celo življenja otrok, ki živijo na teh območjih. To vam lahko z obžalovanjem potrdijo tudi mnogi starši, ki živijo na takšnih območjih ali celo delajo v obratih intenzivnega poljedelstva in so dnevno v stiku s škropivi. Mnogi so se namreč soočili s pojavom levkemije pri svojih otrocih. Več o pretresljivih dejstvih, kam lahko naše otroke pripeljejo vse večje industrijsko in agro-kemično onesnaženje ter malodušnost nekaterih staršev ob tem, si lahko preberete v prispevku na http://nosenfantsnousaccuseront-lefilm.com/bande-annonce.html.

To bodo uredila zdravila ...
Večina mladih staršev se s spremembami, ki jih starševstvo prinese, bolj ali manj uspešno spopada. Bolj ko so ti umirjeni v sebi, zadovoljni z lastnim življenjem in bivanjem, lažje se odzivajo na spremembe življenjskega ritma ob prihodu novega družinskega člana in obratno. Podobno velja tudi, ko otrok zboli. »Um-mirjen« starš si bo lahko vzel čas in bo začutil otrokovo stanje, zaupal bo svojim občutkom in bo z notranjo odločnostjo skušal zadovoljiti potrebe otroka na celostni ravni. Ko pa smo ujeti v že omenjeno zgodbo stiske s časom, saj je naše življenje polno bremen, bomo le težko zaznali otrokovo dejansko stanje, ne bomo zaupali svojim občutkom in zaradi notranje neodločnosti bomo zadovoljevanje otrokovih potreb raje prepustili drugim. Tako zmotno odgovornost za zdravje oziroma zdravljenje otroka kmalu prenesemo na zdravnika in »čudežna« zdravila. Posledica tega je – seveda odvisno tudi od tega, na kakšnega zdravnika naletimo, ali ta dela po lastni vesti ali po navodilih farmacije –, da naši otroci nemalokrat zaužijejo antibiotike ali druga zdravila brez potrebe. To seveda še dodatno uniči imunsko obrambo otroka. Antibiotiki namreč poleg patogenih bakterij, če so bile te pri otroku sploh res prisotne, uničijo tudi koristne mlečno-kislinske bakterije v črevesju. Ker tako ni več učinkovite razgradnje zaužite hrane v črevesju, ostane telo otroka, dokler se črevesna flora ne obnovi (brez kakovostnih probiotikov to traja od tri do šest mesecev), opeharjeno vitalnih snovi, ki so nujne za rast, obnovo, razstrupljanje in razkisanje telesa. Zmotno ravnamo tudi takrat, ko po nepotrebnem prehitro znižamo vročino, ki je pogosta spremljevalka obolenj pri otrocih. Vročina ni zgolj obrambna reakcija telesa ob okužbi z virusi, bakterijami itd., temveč z njo telo reagira tudi ob vsakem presežku strupnin v telesu. Ko se strupi odstranijo, se vročina zniža. Zaviranje tega naravnega mehanizma za vsako ceno ni koristno, saj proces borbe z vsiljivci ali izgorevanje in izločanje presežnih strupov zgolj utišamo in s tem onemogočimo telo, da bi s strupi opravilo do konca. Po drugi strani pa s tem omogočimo nemoteno razmnoževanje virusov, bakterij in drugih patogenih organizmov, nakopičeni toksini pa se skrijejo v različna tkiva in ko jih je enkrat preveč, izbruhnejo v obliki lažjega ali hujšega obolenja, med katere sodi tudi rak. Več o domači podpori ob pojavu vročine ali težav z dihali, prebavili, sečili, ušesi na celosten in naraven način si lahko preberete v novo izdani knjigi projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Vojna ali mir z bakterijami, ali pa se udeležite katerega od dogodkov Združenja za obuditev celostnega človeka na to temo.

Vsaj kadar otrok zboli, se torej poskušajmo »um-miriti« in se posvetiti otroku ter njegovim potrebam. Če nam mir kradejo skrbi, žalost, pohlep, jeza, strah, pa z njimi čim prej opravimo, kajti verjetno smo, ali pa še bomo, prav zaradi njih nemalokrat izgubili ljubeč stik z otrokom, spregledali njegove potrebe in ga dobesedno potisnili v bolezen. Ne pozabimo, da je otrokova osnovna potreba naša brezpogojna ljubezen – naša posvečenost otroku v danem trenutku, ko smo z njim. Te pa ni, če s smo z mislimi drugje. Vse ostale potrebe otroka, po čisti vodi, zdravi hrani, čistem bivalnem okolju, naravnih zdravilih, prehranskih dopolnilih itd., so logična posledica že omenjene posvečenosti in brezpogojne ljubezni do otroka.

---

Ključne besede:
zdravje, otroci, debelost, bolezen, astma, avtizem, kemikalije, prehrana, stanje otroka, zdravila, antibiotiki

 

Sorodni članki:

• Kako iz začaranega kroga jemanja antibiotikov?
• Zakaj je vsak tretji otrok predebel?
• Temne plati cepljenja
• Kako se izogniti antibiotiokom?
• Zdravi in fit na počitnice

1,501465E-02