Do težko pričakovanega oddiha imate še ravno prav časa, da telo spravite v zavidljivo kondicijo – tokrat ne navzven, ampak navznoter. Če bi vedeli, kako močno je vaše počutje in zdravje odvisno od majhnih nevidnih prebivalcev, ki poseljujejo vaše črevesje, bi jim posvetili malo več pozornosti? Naša mikrobiota ključno vpliva na naše zdravje, presnovo, delovanje imunskega sistema … in celo na to, ali smo vitki ali obilnejši.

V našem črevesju domuje več kot 100 bilijonov mikroorganizmov in prav pestrost različnih bakterij ter njihovo medsebojno razmerje sta ključna za dobro presnovo in delovanje imunskega sistema. Približno 60 % črevesnih bakterij pripada debloma Bacteroidetes in Firmicutes in med njimi so pri odraslih najpogosteje najdene bakterije rodov Bifidobacterium, Lactobacillus, Bacteroides, Clostridium, Escherichia, Streptococcus in Ruminococcus. Seveda pa ima vsak človek svojo sestavo črevesne mikrobiote.

Na sestavo bakterij, njihovo medsebojno razmerje in število različnih sevov vplivajo tako starost, spol, življenjski slog, geografsko poreklo in okoljski dejavniki kot tudi uporaba zdravil – predvsem antibiotikov. Ključno vlogo pri oblikovanju unikatne mikrobiote pa ima način prehranjevanja, saj prehrana zagotavlja hranila tako za gostitelja (človeka) kot tudi za bakterije.

Vedno več študij dokazuje, da je posameznik zaradi specifične sestave mikrobiote lahko nagnjen k posameznim boleznim. Prav tako so študije potrdile drugačno sestavo črevesne mikrobiote pri obolelih s kolitisom in Chronovo boleznijo ter tudi pri debelih in vitkih. Znižanje števila dobrih bakterij, ki podpirajo zdravo črevesje (kot npr. laktobacili in bifidobakterije), je povezano s presnovnimi obolenji, kot sta na primer debelost in diabetes, srčno-žilnimi boleznimi, nevrološkimi boleznimi (Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, Parkinskonova bolezen), osteoporozo ...

Zdravje si zato lahko povrnemo in ga ohranjamo z aktivnim spreminjanjem mikrobiote. V prvi vrsti s spremembo  prehrane in prehranskih navad, dokazano pa jo modificirajo tudi maščobne kisline omega-3, ki uravnavajo razmerje med bakterijami debel Firmicutes in Bacteroidetes. Porušeno razmerje (disbiozo) med slednjimi povezujejo s pridobivanjem teže in ostalimi presnovnimi motnjami, prepustnostjo črevesja, inzulinsko rezistenco in depresijo. Maščobne kisline omega-3 delujejo kot prebiotik, ki v kombinaciji s probiotikom zagotavlja optimalno črevesno ravnovesje oziroma evbiozo. 

Med večkrat nasičenimi maščobnimi kislinami omega-3 sta DHK (dokozaheksaenojska kislina) in EPK (eikozapentaenojska kislina) dve ključni bioaktivni obliki v našem organizmu. Z rastlinsko hrano zaužijemo alfa-linolejsko kislino (ALK), ki se v telesu s pomočjo encimov pretvori v DHK in EPK. Vendar pa je ta presnova zelo slaba, sploh pri posameznikih s pomanjkanjem encima za presnovo, in ne zadošča za pokrivanje potreb organizma. Zato je priporočljivo redno vnašati živalsko (pretežno morsko) hrano, bogato z DHK in EPK ali kakovostne dodatke omega-3.

Črevesna mikrobiota je eden od pomembnih dejavnikov pri razvoju debelosti. Zanimive ugotovitve številnih raziskav dokazujejo, da na našo vitko ali bolj obilno postavo vpliva prav razmerje med bakterijami debel Bacteroidetes in Firmicutes. Debeli ljudje naj bi imeli več odstotkov bakterij iz debla Firmicutes in bistveno manj bakterij iz debla Bacteroidetes kot vitki ljudje. Enako velja za otroke – vitki otroci imajo kar dvakrat toliko bifidobakterij kot debeli otroci. 

Če boste tik pred sezono kopalk nejevoljno pogledovali na tehtnico, morda izsledki novejši raziskav o delovanju maščobnih kislin  omega-3 ne bodo odveč. Maščobne kisline omega-3 (DHK in EPK) dokazano modificirajo črevesno mikrobioto, saj pripomorejo k naraščanju števila bifidobakterij, kar zmanjšuje tako črevesno prepustnost kot tudi populacijo firmikutov. 

Bolj raznolika in uravnotežena mikrobiota je tudi odlična zaščita pred neprijetnimi prebavnimi težavami, ki so pogoste neželene spremljevalke predvsem potovanj v oddaljene kraje. Dobre probiotične bakterije namreč preprečujejo, da bi škodljivi mikroorganizmi, ki pridejo v naše telo, poselili črevesje. Hkrati pa uravnotežena mikrobiota preprečuje, da bi se škodljive bakterije, ki živijo v črevesju, preveč razrasle. Ali se jim boste izognili, je torej odvisno predvsem od stanja v vašem črevesju. Ključna je seveda tudi ustrezna prehrana, ki pa se na potovanjih navadno precej razlikuje od naše ustaljene prehrane. Zato so kot preventiva pred potovanji ali za blaženje težav na potovanju priporočljivi probiotični pripravki, saj izjemno hitro pomagajo. Med dobre probiotične pripravke se uvrščajo tisti, ki imajo čimbolj pestro sestavo različnih sevov mikroorganizmov in večstopenjsko fermentiranih hranil, ki telesu omogočajo takojšnjo in popolno absorpcijo. 

Naši črevesni prebivalci so naši zavezniki, saj za nas opravljajo izjemno pomembne naloge. Naša naloga pa je, da jim pomagamo ohranjati optimalno ravnovesje in vse pogoje, ki jih potrebujejo za usklajeno in optimalno delovanje. 

Ker so počitnice in dolgo pričakovani dopusti pred vrati, naj bo to spodbuda za fit in zdrav začetek. Idealno seveda je, da ukrepate preventivno – torej, da se v nove poletne dogodivščine odpravite z zdravim črevesjem in naredite vse, da ga v takem stanju tudi ohranite.