Skupaj razkrivamo

22.10.2007

Koliko antibiotikov je zaužil vaš otrok?
»Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do sedemnajstega leta starosti.« Če vam to pove zdravnica in priznana specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr. Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov je že zaužil vaš otrok.

Ko je dr. Kafol to izjavila pred avditorijem v Celju, na enem od predavanj o alergijah, ki smo jih pripravili v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je publika obnemela.

Nato je vse završalo in vprašanja so kar deževala. »Zakaj pa ne?«, »Kaj je narobe z antibiotiki?«, »Kako zmanjšati njihovo uporabo?« … Če bi bili navzoči, bi najbrž tudi sami zastavili kako podobno vprašanje. Zato smo se odločili, da spregovorimo o temi, ki je še kako pomembna, če se želite pripraviti na dolgo jesen, polno prehladnih obolenj.

Kaj je narobe z antibiotiki?
Z antibiotiki ni nič narobe. Lahko smo veseli, da obstajajo. Rešili so na milijone življenj.

Težava je v nas. Ne zavedamo se, da je to naša zadnja linija obrambe, in pogosto nespametno posegamo po antibiotikih tudi v situacijah, ki tega ne zahtevajo. Antibiotiki so postali stalnica vsake bakterijske okužbe, tudi takšnih, ki niso resne in bi jih bilo možno obvladati brez tako močnih zdravil. Še bolj problematično je uživanje antibiotikov »za vsak primer«, denimo pri virusnih okužbah, diagnostičnih posegih, sprejemu v bolnišnico (da se otrok ne bo okužil od drugih) …

Vsako zdravljenje z antibiotiki poveča verjetnost, da bo otrok na ta antibiotik postal odporen in da naslednjič, ko ga bo zaužil, ta ne bo več učinkoval. Odpornost na antibiotike se v svetu, v katerem živimo, strmo povečuje. Zato kljub vsem dosežkom medicine zaskrbljujoče narašča število smrtnih primerov zaradi bakterijskih okužb. Pogosto zamolčana in še kako pekoča tema so tudi bolnišnične okužbe, odporne na antibiotike; te samo v Sloveniji vsako leto vzamejo dvakrat več življenj, kot jih izgubimo na slovenskih cestah.

Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo za situacije, ko ni druge rešitve. Če ste nespametno porabili vse jokerje, bo v primeru, da vas doleti kaka nova bakterijska okužba, medicina brez rešitve. Ker vaš otrok ne more odločati o uporabi svojih jokerjev, je nadvse pomembno, da se odločate odgovorno in mu ohranite čim več odprtih možnosti.

Začarani krog
Številni starši so povedali, da njihovi otroci v eni sezoni zaužijejo tudi po štiri do pet kur antibiotikov.

Prehladi, bronhitisi, angine, ušesna vnetja se kar vrstijo in zdravniki vsakič predpišejo antibiotike. »Ravno ga dobro pozdravimo, že naslednji teden 'stakne' v vrtcu nov virus ali novo bakterijsko okužbo«. »Najprej je imel angino, po dveh tednih vnetje ušesa. Ni bilo izbire in smo mu morali dati antibiotike …« Se prepoznate v teh stavkih?

Nihče ni vesel bolezni in vsakdo bi svojemu otroku rad pomagal, da čim prej premaga bolezen. Težava je v tem, da imamo napačno predstavo o tem, kaj pomeni premagati bolezen. Menimo, da bo otrok zdrav, če mu zbijemo povišano telesno temperaturo in pobijemo trenutno prisotne bakterije. Toda ne zavedamo se, da včasih prav s takšnim ravnanjem sami ustvarimo začarani krog bolezni. Zato pojdimo po vrsti.

Zakaj sploh nastajajo bolezni
Nekatere otroške bolezni so naravna oblika krepitve odpornosti pri otroku. Kot pravi Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik, je večina bolezni naraven izziv, ki bo okrepil otrokovo zdravje, če bomo znali pravilno ravnati.

Ko nastopi bolezen in jo na hitro odpravimo z antibiotiki, se začarani krog šele začne.

Antibiotiki, kot pove že beseda, pobijejo tudi vse probiotike. S tem povsem spremenijo ravnovesje v črevesni flori. Tako uničimo koristne mlečnokislinske bakterije, ki so same zmožne onesposobiti večino patogenih bakterij. Njihovo mesto zavzamejo kvasovke, med katerimi je najbolj problematična Candida Albicans, ki lahko v telesu ustvari pravo razdejanje. Tako je vaš otrok po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za vsak virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil.

Po normalni poti (to bi pomenilo zares dobro polnovredno domačo hrano, bogato z mlečnokislinskimi bakterijami) bi si otrokova črevesna flora lahko opomogla v dveh do treh mesecih. Težava je v tem, da večina otrok noče niti slišati za zares zdravo hrano brez sladkarij. Še večja težava je v tem, da v teh dveh do treh mesecih vaš otrok »stakne« še pet novih bolezni. Zato ne preseneča, da so težave z razbohoteno kandido prisotne tudi pri otrocih, le da starši tega ne opazimo takoj; tako mine preveč časa, preden se lotimo sanacije otrokovega zdravja.

Probiotiki kot rešitev
V razvitih državah (mednje Slovenija, vsaj po tem merilu, še ne sodi) je priznanje pomena zdrave črevesne flore za zdravje spremenilo pristop k zdravljenju marsikatere bolezni. Pediatri se vse pogosteje bakterijskih okužb lotijo tako, da najprej predpišejo močne probiotike in tako okrepijo lastno obrambo telesa. V večini primerov to zadostuje. Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih bakterijskih okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki. (Več o tem lahko preberite v knjigi 100 % zdravi, ki jo je v zbirki Žepnice izdala Mladinska Knjiga).

Če to ne uspe, zdravniki natančno ugotovijo, za katero bakterijo gre, in šele takrat predpišejo antibiotik, ki bo deloval na identificirano bakterijo in povzročil čim manj postranske škode. Hkrati s kuro antibiotikov predpišejo še 4- do 6-tedensko kuro probiotikov, s čimer naj bi olajšali obnovo črevesne flore in preprečili, da bi kvasovke dobile preveč prostora.

Naravne rešitve

Pri večini prehladnih obolenj imajo naravna zdravila številne prednosti. Imunsko odpornost otrok lahko krepimo s superživili, kot so kakovostni sokovi, alge, aloja vera, sok ječmenove trave, pivski kvas… Ta jih bodo oskrbela z dragocenimi vitamini in rudninami, ki jih pogosto primanjkuje v njihovi prehrani. Naravni viri so neprimerljivo boljši od sintetiziranih vitaminov in anorganskih rudnin v obliki tabletk.   

Ehinaceja ali ameriški slamnik je nadvse dragocena pomoč za obdobje, ko je vaš otrok pod udarom viroz v vrtcu ali šoli. Najmočnejši so pripravki na osnovi alkoholnega izvlečka cele rastline. Seveda za otroke poiščite pripravke z odparjenim alkoholom.  

Vnetja mandljev ali angine lahko oskrbujete z grgranjem Molkosana (koncentrirana fermentirana sirotka) ali s prevretki ingverja in žajblja. Pri težavah z bronhiji se odlično obnesejo naravna zdravila z  izvlečki bršljana, smrekovi vršički, ajbiš, propolis in vrsta drugih zdravilnih rastlin.   

* Pri bolečinah v grlu zmešajte žlico medu in pol žlice cimeta; otrok naj počasi liže zmes. Cimet ima močan antiseptičen učinek. Druga možnost so pastile iz islandskega lišaja. Pri vnetju mehurja je sok brusnice (brez sladkorja) celo učinkovitejši od antibiotikov. Pri bolečinah v ušesih namesto antibiotičnih kapljic najprej poskusite z eteričnim oljem čajevca. Ta je močan anestetik in antiseptik, zato hitro omili bolečino in pomaga premagati vnetje. V pokrovček kanite 2 kapljici olja, vanj namočite palčko za ušesa in se rahlo dotaknite boleče notranjosti ušesa. To ponavljajte od 3- do 5-krat na dan in nadaljujte še nekaj dni po tem, ko otrok ne bo več čutil bolečine. Za ta namen uporabljajte le dvakrat destilirano eterično olje.

Nekatera stanja, ki jih imenujemo bolezni, pa so le posledica kronične dehidracije ali toksikacije otroškega telesa. Dandanes je večina otrok zelo dehidriranih. Pijejo veliko obarvanih, sladkanih in celo poživilnih pijač z močnim diuretičnim delovanjem. Pri tem uživajo rafinirano hrano, »padajo« ravno na izdelke, v katerih je največ škodljivih E-jev in sladkorjev ter jim že od majhnega primanjkuje pomembnih hranil, ki delujejo tudi na krepitev imunskega sistema.
Vse skupaj pa je odlična podlaga za začarani krog bolezni.

A. Vogel: Pustite, naj izgori!

Otroške bolezni so v določeni meri koristne, saj v vročini, ki jih spremlja, izgori marsikaj, kar bi sicer prej ali slej škodilo. To pa ne pomeni, da bi morali otroške bolezni namerno izzvati. Že same po sebi pridejo dovolj kmalu; čim večji in krepkejši je otrok, tem lažje jih preboli. Če otroške bolezni pravilno obravnavamo in podpiramo naravno odzivnost organizma, resnično pomenijo pravo čiščenje organizma. Z vročino izgorijo skoraj vsi strupi, celo tisti, ki jih je otrok morda prinesel s seboj iz embrionalnega življenja. Zdravniki, ki znajo dobro opazovati, ugotavljajo, da ljudi, ki niso preboleli otroških bolezni, v poznejših letih veliko pogosteje doletijo različne bolezni, celo rak. To govori v prid čudežni zdravilni moči vročine. Večina otrok, ki umrejo zaradi otroške bolezni, pravzaprav umre zaradi napačnega zdravljenja. Najslabše pri tem je medikamentozno zaviranje normalnih bolezenskih procesov, zlasti vročine in prišča(izpuščajev). Vročina je notranja obramba organizma, pri kateri izgorijo vdirajoči in že prisotni strupi. Prišč pomeni naravno odvajanje strupov skozi kožo oziroma pore, zato ga ne smemo preprečevati – to bi lahko škodilo srcu, živčevju in dihalom ter povzročilo veliko hujše zaplete. Zelo škodljivi so tudi kemoterapevtiki.

Prav gotovo je preprosto v vodi raztopiti nekaj tabletk; vročina mine in bolezen je videti prav nedolžna (prešla je naglo in sploh ni dosegla pravega vrhunca). Da so infekcijski strupi ostali v telesu in lahko vsak trenutek povzročijo novo, hujšo bolezen (vnetje srčne mišice, sklepni revmatizem), o tem večina niti ne razmišlja. Pred vlomilci se ne ubranimo, če zapremo vrata in okna ter izklopimo alarmno napravo.

»Če ima otrok visoko vročino, vendar ne moremo samo čakati, ne da bi kaj ukrenili, saj nam lahko umre,« mi pogosto reče kaka bolniška ali otroška sestra. Seveda ne bomo stali križem rok, toda vročino lahko zaviramo ali pa ta koristen notranji ogenj podpiramo. Če podpiramo delovanje vročine tako, da vsi odvodi pravilno delujejo, v tej telesni peči vse gorljivo zgori in se zelo hitro izloči. Telo ima spet svoj mir in je očiščeno.

Pomembna je skrb za to, da je črevo izpraznjeno. Prav tako moramo pri vsaki nalezljivi bolezni skrbno opazovati delovanje ledvic. Podpremo ga lahko s presličnim čajem ali s preparatom Nephrosolid. Vzdrževati je treba tudi pravilno izločanje skozi kožo. Tu nam pomagajo Kneipp, Priessnitz in drugi »vodni zdravniki«, kajti za spodbujanje kože so dovoljeni le povoji: topli ali mrzli, odvisno od primera. Topli povoji ne morejo nikoli škodovati, pri uporabi mrzlih pa moramo biti zelo previdni; vročično telo se ne ohladi tako hitro; mrzli povoj praviloma zmanjša notranjo vročino, poveča pa zunanjo.

Mnogi starši se pri majhnem otroku ustrašijo povišane telesne temperature, ki še vedno hitro narašča. Vendar je to dobro in koristno, saj omogoči, da vse škodljivo hitro izgori. Srce otroka je veliko krepkejše, kot mislimo. O tem se lahko prepričamo že, če pomislimo na razmerje med težo srca in telesa, ki je pri otroku veliko ugodnejše – v prid srca - kot pri odraslem človeku.

Nikoli ne smemo pozabiti, da je nasprotovanje naravi škodljivo in da mora vsak naš poseg podpirati naravne obrambne procese. Otroci in odrasli so toliko bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim, kolikor slabše so hranjeni. Zlasti pomanjkanje vitaminov poveča dovzetnost za nalezljive bolezni. Imunizacija otrok z zaščitnimi snovmi ni priporočljiva, ker je takšna zaščita kratkotrajna in zavira naravno obrambo organizma.

Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo za situacije, ko ni druge rešitve.

Otrok je po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za vsak virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil. Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih bakterijskih okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki.

Vir: Viva (http://www.viva.si/)

Ključne besede:
antibiotik, probiotik, bolezen, otroci, dehidracija

• Probiotična terapija zahteva svoj čas
• E kot eliksir mladosti?
• Sonček je, a mi smo skuštrani
• Ko so možgani žejni …
• Naravni antibiotiki so inteligentnejši od sinteznih!

0,03125