Skupaj razkrivamo

7.1.2008

Živila kot zdravila proti raku

SOJA - RAKA ZDRAVI ALI GA POVZROČA?

Porabniki smo že popolnoma zmedeni zaradi nasprotujočih si ugotovitev o soji.  Začelo je Delo s članki o tem, da je varna le v fermentirani obliki. Sledile so ugotovitve o nevarnosti estrogena in da moškim, ki jo uživajo, zrastejo prsi. Kapljo čez rob smo doživeli pred dvema tednoma v brezplačniku Dobro jutro z zapisom, da je vsa soja na naših policah, vključno z ekološko, gensko spremenjena.
In komu verjeti? Po pazljivem branju argumentov nasprotnikov soje, smo vedno prišli do sklepa, da so njihove trditve slonele na posledicah uživanja gensko spremenjene soje. V državah, kjer so pred takšno sojo še varni, (npr. Japonska) ni niti sledu o težavah, ki jih opisujejo Američani.
Iz vsega naštetega spoznamo le to, da se je resnično treba izogibati gensko spremenjeni soji, zato nas je dodatno zaskrbela izjava dr. Mojce Gabrovšek v časniku Dobro jutro, da gensko nespremenjene ni več. Poročila o pregledu vzorcev ekološko pridelanih izdelkov v naših trgovinah to izjavo demantirajo. Ekološko pridelana soja in izdelki iz nje so varni. Pri drugi soji pa bodite previdni.
Citirano izjavo lahko razumemo le kot poskus demoraliziranja Slovencev, ki so se ob tem - tako kot še nikoli v preteklosti - mobilizirali in se na vseh koncih Slovenije borijo za cone brez gensko spremenjenih posevkov.
Na vsakem koraku opazimo, da poskuša konvencionalna industrija diskreditirati ekološko pridelavo in zmesti porabnika. Tako so inšpektorji od proizvajalcev ekološkega tofuja zahtevali umaknitev oznake, da je brez GSO, z razlago, da pravilnik ne dovoljuje navajanja, česa v živilu ni. (Npr. brez sladkorja, brez GSO, brez holesterola…).
Toliko o politiki in kapitalskih interesih. Še vedno pa nismo odgovorili, ali je soja koristno živilo v boju proti raku. Stotine znanstvenikov je potrdilo, da soja JE  super živilo. Soja je prava zakladnica zelo zdravilnih snovi, ki pomagajo preprečevati raka in ga zdraviti:
- izoflavoni (posebej pomembna sta dva izoflavona genistein in daidzein) blažijo simptome tistih vrst raka, ki so povezani s hormoni, in ovirajo nastajanje novih krvnih žil v tumorjih. Izoflavoni se vežejo na celične membrane tam, kjer se sicer naselijo hormoni, povzročitelji rasti tumorjev;
- fitinska kislina je antioksidant, ki se veže na težke kovine in jih pomaga izločati iz telesa;
- lignini se vežejo na rakotvorne snovi v debelem črevesu, pospešijo njihovo izločanje in zmanjšajo njihov morebiten negativni učinek;
- inhibitorji proteaze zavirajo dejavnost encimov, ki povzročajo raka, in zmanjšujejo splošno tveganje, da do njega pride.
O koristnih lastnostih soje, posebej za ljudi s krvno skupino A, je pisal tudi D'Adamo, oče diete za 4 krvne skupine. Ugotovil je, da soja pri osebah s krvno skupino A označi rakaste celice in olajša delo imunskemu sistemu, ki jih, zahvaljujoč soji, lažje prepozna in »izloči iz igre«.
Zato ekološko pridelana soja JE sestavni del dobre strategije proti raku.

LANENO OLJE VRAČA ŽIVLJENJE CELICAM (Povzeto po knjigi Rak problem in rešitev,  Dr. Budwig)

Dr. Johanna Budwig je bila diplomirana farmacevtka, kemičarka in doktorica znanosti na področju kemije in fizike. Sedemkrat je bila predlagana za Nobelovo nagrado. Njej gre zasluga za prepoznavanje različnih maščobnih kislin v maščobah (prej nismo vedeli, iz katerih maščobnih kislin so določene maščobe sestavljene). Celo svoje življenje je posvetila raziskovanju vpliva maščob na zdravljenje tumorjev. Njene terapije so se pokazale kot izjemno uspešne. Nemška zavarovalnica svojim zavarovancem celo priznava del stroškov njene terapije raka. Umrla je leta 2003 v 94. letu starosti. Skoraj do konca življenja je bila neutrudna v zdravljenju obolelih z rakom in raziskovanju te bolezni.
Njena dieta pa je danes sestavni del holističnih pristopov zdravljenja v velikem številu klinik, ki so pri zdravljenju raka zelo uspešne. Njena knjiga Rak – problem in rešitev je v hrvaščini že izšla, v slovenskem jeziku pa je v pripravi. Njen pogled na raka je zelo celosten in zajema tako fizične kot tudi bolj subtilne ravni našega bivanja. Vredno se je seznaniti z njenimi ugotovitvami.

Dr. Budwigova je leta 1951 delala kot strokovnjakinja za zdravila in maščobe na državnem uradu za zdravstvo – najvišjem organu v Nemčiji, pristojnem za verificiranje načinov zdravljenja. Sodelovala je pri odobritvi različnih zdravil za zdravljenje raka, med njimi tudi skupine zdravil, ki vsebujejo žveplove spojine v kombinaciji z maščobami. S primerjavo različnih zdravil je prišla do ugotovitve, da igrajo maščobe zelo pomembno vlogo. Takrat pa še ni bilo možno ugotoviti, katere maščobne kisline se v preparatih nahajajo.
Kot poznavalka kvantne fizike je dr. Budwigova dojela, da je bistvo zdravja v pravilnem pretoku energije skozi celico in njenem pravilnem dihanju. Če celica ne diha, ji ne morejo pomagati nobena hranila. Selen, vitamini, aminokisline… vse to je dragocena hrana za celico, a le, kadar normalno diha in ima moč za normalno presnovo. Vemo, da v rakastih celicah primanjkuje kisika. Kako spraviti kisik v celico in kako jo znova napolniti z življenjsko energijo pa je vprašanje, ki je navdihovalo dr. Budwigovo dolga desetletja.

Med vsemi maščobami, ki jih je raziskovala, so tiste v lanenem olju, v kombinaciji z mlečnimi proteini, ustvarjale največji energijski potencial ter omogočale celicam ohraniti več solarnih fotonov, kot katera druga snov. Ravno nestabilnost elektronov, ki so pri lanenem olju v nenehnem gibanju, ustvarja močno elektromagnetno polje z negativnim nabojem. Z njimi reagira pozitivno nabita žveplovodikova skupina. Slednjo najdemo v aminokislinah metonin in cistein, ki jih je veliko v skuti oz. v mladem siru. Opisana kombinacija kot zaključena skupina hitro potuje po krvi do vsake celice in omogoča pravilno izmenjavo kisika in drugih snovi.

Dr. Budwigova ni eksperimentirala z izolirano linolno kislino. Kot sama poudarja, je pomembna kombinacija dvakrat nenasičene linolne kisline s trikrat nenasičeno linolensko, ki je v lanenem semenu v odličnem razmerju. Pomembno je tudi, da laneno seme izvira s prave lokacije in je pridelano na pravilen način, brez uporabe kemije. V takem olju je največ energijskega potenciala, a končni rezultat je seštevek vseh energijskih vplivov, ki smo jim izpostavljeni. Zato je pomemben tudi naš odnos do lastnega zdravja ter izogibanje vsem vdorom v naše energijsko polje. Če bi namrec isti pripravek motili s transmaščobnimi kislinami ali z oksidiranimi maščobnimi kislinami, se energija ne bi mogla sprožiti. To pomeni, da je pomembno tudi, kaj zaužijemo zraven.

Dr. Budwigova odločno svari pred degeneriranimi nenasičenimi maščobami, ki v procesu predelave postajajo transmaščobne kisline. Zaveda se tudi pomena kakovosti olja. Vendar dejstvo, da hitro oksidira, ne pomeni, da gre za slabo živilo. Korenčkov ali pesni sok, ječmenova ali pšenična trava so med najboljšimi antioksidanti, ki jih poznamo, vendar le pod pogojem, da jih zaužijemo takoj, ko jih pripravimo. Že po nekaj minutah oksidirajo in v telesu ne delujejo več kot antioksidanti. A zaradi tega nihče ne reče, da je korenčkov ali pesni sok strupen. Enako velja za laneno olje in sveže zmleto laneno seme. Če ga boste pravilno izbrali in pravilno uporabili, trdno verjamemo, da vam bo pomagalo.

Laneno olje moramo tako po odpiranju  shraniti na temno in hladno mesto. Zelo je občutljivo na svetlobo, nikoli ga ne segrevamo in z njim prelivamo le mrzle in mlačne jedi. Dve žlici olja na dan, ali 3-4 žlice semena, ki ga stisnemo skozi kosmičnik za semena in zmešamo s skuto so odlična preventiva. Mletje v mlinčku za kavo je sprejemljivo le za zelo majhne količine in le pod pogojem da se seme pri tem ne pregreje. Za resno terapijo pa se je potrebno seznaniti z vsemi recepturami in protokolom diete.

ZELENI ČAJ V BORBI PROTI RAKU

Ugotovitev, da čaj zmanjšuje pogostost različnih oblik raka, poznamo že dolgo. Novosti so različne raziskave, ki poskušajo dojeti mehanizem delovanja tega koristnega napitka.
Največ zaslug znanstveniki pripisujejo močim antioksidantom. Pomembno je tudi delovanje zelenega čaja na razkisanje telesa, česar rakave celice ne marajo.
Novejša dognanja usmerjajo pozornost na katehine, kot so EGCG, ki preprečujejo nastajanje novih žilic v tumorjih in tako zavirajo njihovo rast. V knjižici dr. Jurgena Weinhofena, ki jo dobite tudi v slovenščini, omenjajo tudi raziskave, ki so pokazale, da je delovanje teh snovi na proste radikale v telesu 100-krat močnejše od vitamina C in 200-krat močnejše od vitamina E. Seveda vse našteto velja le za uživanje kakovostnega zelenega čaja in ne cenenih aromatiziranih zmletkov v filter vrečkah, ki jih dobite v samopostrežnih trgovinah in restavracijah in so po okusu bolj podobni milnici.

Kako prepoznati dobrega?
Najboljši čaji vsebujejo le ročno nabrane vršičke in nepoškodovane lističe. To lahko preverite z golim očesom (a takšnih ne iščite v supermarketih). Pri tem ne gre za zadovoljevanje petičnežev, temveč za preprosto dejstvo: največ varovalnih snovi je v vršičkih in mladih poganjkih. Vprašajte se, zakaj nabirate smrekove vršičke in ne uživate smrekovih vej? Zakaj vršičke kopriv in ne starih listov? Največ dobrega je rastlina rezervirala za mladi poganjek, ki potrebuje vse moči, da se razvije. Zato so čaji, pri katerih nabirajo le poganjke, neprimerno bolj bogati z antioksidanti, encimi, barvili in rastnimi faktorji. Težava je v tem, da vršičke lahko poberemo le ročno. Takoj ko so na delu stroji, je nabiranje manj natančno in se lističi hitreje poškodujejo. Da bi se moč čaja ohranila, je pomembno, da vršički pridejo do vas nepoškodovani. S tem namenom jih nekateri pridelovalci celo ročno zavijejo v kroglice (Dragon Pearl ali Gun Powder sta takšna). Tudi druge vrste kakovostnih zelenih čajev boste prepoznali po tem, da se, ko jih prelijete, listi lepo odprejo in niso poškodovani (White monkey, zeleni junnan…).
Čim drobnejši so delci, toliko težje je ugotoviti, koliko je čaj zares kakovosten in koliko je že oksidiran. Zato je praviloma tisto, kar dobimo v filter vrečkah, le slab približek dejanskemu okusu in lastnostim zelenega čaja.  
Pri tem so japonski zeleni čaji izjema. Pri vzgoji so deležni vrhunske skrbi, nato jih fino zmeljejo in zapakirajo v posebne vakuumsko zaprte filter vrečke, zato ne izgubljajo na kakovosti in so poznani kot močen antioksidant. Med vrhunske japonske čaje, ki so naprodaj tudi v filter vrečkah,  sodijo: Sencha, Genmaicha, Sencha Gokuyo,…

Drug pomemben kriterij je način pridelave. O tem boste zelo malo prebrali v knjigah o čaju, vendar prav ta podatek loči čaj, ki lahko prispeva k našemu zdravju, in čaj, ki lahko predstavlja dodatno breme.
Ker je na trgu veliko aromatiziranih čajev, je poznavanje načina pridelave še posebej pomembno. Večina čajev svojo aromo dolguje umetnim aromam iz nafte. Pri sadnih čajih so v široki uporabi tudi barvila. Če kupite ekološko pridelane, vam certifikat zagotavlja, da so tudi arome in morebitna barvila naravni.
Toda na japonskem imajo tako stroga pravila, da lahko njihove vrhunske čaje enačimo z ekološko certificiranimi. Praviloma so ekološko pridelani tudi čaji iz pravične trgovine z oznako Fair Trade. V čajnicah pa morate posebej povprašati po čajih, ki so pridelani ekološko (ponavadi jih označjo z »organic«).

VITAMIN B17 – preveč enostavno, da bi bilo sprejemljivo?

Vitamin B17 je naravno prisoten v semenih mnogih sadežev in je sestavina glavnih virov prehrane v kulturah, kot so navaho indijanci, Hunze, Abkazianci ipd., torej tistih narodov, ki že dolgo begajo znanstvenike s svojo dolgoživostjo, odpornostjo in vzdržljivostjo. Seveda je prisotnost vitamina B17 v njihovi prehrani samo eden od dejavnikov, na njihovo zdravje vplivajo tudi naravno okolje, zmernost v prehrani, čista izvirska voda in še marsikaj.

Najbolj bogata z vitaminom B17 so jedrca koščic marelic (2-3%) in drugih sadežev iz rodu Prunus Rosacea - grenkih mandeljnov, breskev, nektarin, češenj in sliv; poleg tega ga vsebujejo ajda, proso, nekateri kalčki in trave, bambusovi vršički, mnoge vrste divjega jagodičevja, macadamia oreški, laneno seme, jabolčne koščice in v manjših količinah tudi mnoge druge rastline, ki so dandanes praktično izbrisane iz vsakdanje prehrane.

Pri Hunzah velja marelica za kraljico njihove dežele. Marelic nikoli ne jedo brez koščic. Večina zahodnjakov v celem letu ne poje toliko vitamina B17 kot nativni Hunz v enem dnevu - s tem nekateri znanstveniki povezujejo dejstvo, da Hunze ne poznajo raka.
Kaj je vitamin B17?
B17 je znan tudi pod nazivoma laetril in amygdalin. Sestavljen je iz močno vezanih molekul benzaldehida in hidrogencianida ter dveh molekul glukoze. Ker sta v spojini prisotna zelo strupeni sestavini, ima uradna medicina laetril za strupenega in je v ZDA ter marsikje drugje po svetu prepovedan. Poleg tega uradna medicina trdi, da mu je zmotno reči vitamin, saj nima enakih svojstev kot vsi drugi vitamini.
Po drugi strani sta dr. Ernst Krebs in njegov sin Ernst Krebs ml., zdravnika in raziskovalca, ki sta prva izolirala vitamin B17, uporabila ime vitamin z razlogom. Rak je namrec bolezen presnove, ki ne nastane zaradi virusa, bakterije ali zastrupitve, ni nalezljiva, take bolezni pa so vedno tesno povezane s prehrano. Dr. Krebs ugotavlja, da "v zgodovini medicine ni bilo nobene kronične ali presnovne bolezni, ki bi jo lahko preprečili ali ozdravili drugače, kot s snovmi, ki jih najdemo v prehrani ali nastanejo ob presnovi." Substancam, ki zdravijo bolezni ali napake v metabolizmu oziroma skrbijo za njegovo brezhibno delovanje, pravimo vitamini.
Delovanje B17
Točno delovanje vitamina B17 in njegov učinek na raka sta še vedno prikazana samo teoretično, čeprav so rezultati jemanja tega vitamina dobro razvidni. Rakaste celice po teoriji zagovornikov vitamina B17 v sebi nimajo zelo pomembnega encima, ki se v angleščini imenuje rhodanese, namesto tega je v njih prisoten encim beta-glukozidaza; ta povzroči sprostitev benzaldehida in cianida, ki zastrupita rakasto celico. Beta-glukozidaze je v rakastih celicah tudi do stokrat več kot v normalnih celicah, ki jo obdajajo.
Rezultat je, da vitamin B17, potem ko se v rakastih celicah razcepi, sprosti svoje strupene sestavine izključno znotraj rakastih celic. V normalnih celicah je prisoten enzim rhodanese, ki deaktivira cianid in ga v trenutku spremeni v stranske produkte (tiocianat in benzojevo kislino), ki so prav tako zdravi in koristni. Tega encima je veliko povsod, razen v rakastih celicah. Tej razlagi, čeprav je smiselna, uradna medicina nasprotuje, češ da je nezadostno dokazana in po njihovih raziskavah neutemeljena.
Laetril in uradna medicina
B17 za razliko od kemoterapije, ki s svojo agresivnostjo oslabi že tako opešano telo, deluje selektivno - samo na tiste celice, ki so rakaste, stranski produkti pa so v primeru presežka celo koristni. Treba je vedeti, da v človeškem organizmu vsak dan nastane več tisoč rakastih celic, vendar jih organizem sam sproti uniči, v primeru napake pa se te celice začnejo intenzivno množiti in tako nastane bolezen. Potemtakem z rednim uživanjem naravnih virov B17 najbolje skrbimo za preventivo proti raku.

Morda protikancerogeno delovanje vitamina B17 s stališca sedanje medicine resda še ni zadovoljivo znanstveno dokazano, toda isto velja tudi za kemoterapijo! Dr. John Cairns, profesor mikrobiologije na Harvardski univerzi, je dejal: "Dokaza, da kemoterapija raka zdravi, še ni."
 
O tem, komu verjeti in komu ne, se odloča vsak posameznik sam. Zase dobro vem, da se bom v primeru obolelosti za rakom raje poskusil zdraviti z naravnimi sredstvi kot z jemanjem organizmu tujih kemičnih snovi. Še vedno pa je najbolje skrbeti za preventivo in jesti čim manj hibridne, zastrupljene hrane in dovolj biološko pridelanih rastlin in sadežev, ki rastejo v naravi - s koščicami vred. Ne piše zaman na začetku Svetega pisma: "Glejte, dal sem vam vse bilje s semenom na vsej zemlji in vse drevje, na katerem je sad s semenom."

ANTIOKSIDANTI – nova odkritja

Zlasti v času obsevanja in kemoterapije je telo pod močnim udarom prostih radikalov, koristna črevesna flora pa poškodovana. Močni naravni antioksidanti so se pokazali kot nepogrešljivi za hitro saniranje stranskih učinkov kemoterapije.
Uradna medicina je raziskovala klorofil in ugotovila njegovo močno protirakavo in regenerativno delovanje, vendar, zaradi že opisanih interesov farmacije, snovi, po kateri dobesedno hodimo, ne raziskuje. Pozornost je raje usmerila k sintetizirani snovi - klorofilinu, ki je podobna klorofilu -  industrija jo je že patentirala.

Klamatska alga vsebuje zelo visok odstotek klorofila. Ob tem že en gram na dan pokriva 400 % dnevnih potreb po naravnih karotenih. Klinične študije so pokazale, da ima klamatska alga tudi močno protivnetno delovanje in da hitro mobilizira naravne celice ubijalke, ki postanejo učinkovitejše.
Odlični viri klorofila so tudi alga Chlorela in mlada ječmenova trava. Ob klorofilu v prvo obrambno črto uvrščamo tudi arotenoide, vitamin C in še nekatere manj znane antioksidante.
V zadnjem času se vse več piše o zdravilnih lastnostih grozdnih pešk. Tudi v njih so našli kopico dragocenih snovi, ki zelo pomagajo pri regeneraciji poškodovanih celic.
Katekini in epikatekini iz grozdnih pečk so antioksidanti s protibakterijskim delovanjem, povečujejo pretočnost krvi, preprečujejo vnetja, varujejo jetra in zavirajo nastajanje krvnih strdkov.

Ne pozabimo še na pomen čim prejšnje sanacije črevesne flore. Patogeni organizmi prav tam začnejo svojo pot; koristnih hranilnih snovi pa sploh ne resorbiramo v telo, če v našem črevesju kraljujejo kvasovke. Znano je namreč, da razne patogene bakterije neposredno prisostvujejo nastajanju kancerogenih snovi v črevesju, npr. nitrite in nitrate, ki jih vsebujeta hrana in voda, spreminjajo v rakotvorne nitrozamine.

Acidophilus  DDS-1 je z več ponovitvami dokazal, da lahko prepreči razvoj tumorjev, indiciranih v  nitrozaminih.  DDS-1 neposredno kljubuje tudi hitri rasti raka: v različnih študijah je dokazal, da lahko blokira razvoj rakastih celic v živo do 41 %!  A za uspeh potrebujete močne in žive probiotične bakterije DDS-1, ki so zmožne razmnoževanja in preživetja v vaših prebavilih. To pa je za mnoge oglaševane jogurtne napitka pretežka naloga. 

Ključne besede:
soja, laneneno olje, čaj, vitamin B17, antioksidanti

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: