Skupaj razkrivamo

28.2.2011

Bo sonce »skurilo« vašo elektroniko?
AFP, 1. 1. 2011

Naraščajoča aktivnost našega Sonca lahko povzroči globalen izpad elektronike, pravijo znanstveniki.

Po besedah znanstvenikov se v naslednjem letu bliža vrhunec sončevih aktivnosti, zato bi lahko sonce kmalu sprostilo destruktiven val turbulence, ki bi preprečila delovanje večine svetovne elektronike.

Marsikdo bo presenečen ob dejstvu, da sonce ne gori konstantno, temveč izmenjujoč prehaja skozi obdobja mirovanja in besnenja.

Dve stoletji opazovanj sončevih peg (temne, relativno hladne točke na površju sonca, ki jih povezujejo z močnimi magnetnimi silami) namreč razkrivajo, da se naša najsvetlejša zvezda ravna po približno 11-letnem ciklu.

Zadnji cikel se je začel leta 1996 in se je iz zaenkrat neznanih razlogov podaljšal. Vsekakor pa je zdaj vse več znakov, da se Sonce prebuja iz otopelosti in napreduje proti svojemu maksimumu ali vrhuncu cikla. 

»Najnovejše napovedi označujejo sredino leta 2013 kot najvišjo stopnjo sončevega cikla,« pravi Joe Kunches iz centra za napovedovanje vesoljskega vremena (Space Weather Prediction Centre) ameriške organizacije za oceanske in atmosferske raziskave (NOAA).
»Vendar je treba upoštevati tudi obdobje povečane aktivnosti pred in po vrhuncu, ki traja približno dve leti in pol,« opozarja Kunches.

V najbolj besnečem obdobju lahko sonce izbruha prave plime elektromagnetnega sevanja in nabite snovi, kar je znano kot koronalni masovni izbruhi.
Takšen val lahko potuje do Zemlje nekaj dni in ko jo doseže, stisne njeno zaščitno elektromagnetno polje, pri čemer se sprosti energija, vidna na višjih zemljepisnih širinah kot svetlikajoč sij – slavni polarni sij.  

A koronalni izbruhi niso le privlačni pojavi. Povzročijo lahko razelektritve in geomagnetne nevihte, ki lahko motijo ali celo uničijo delovanje elektronike, od katere je odvisna naša urbanizirana, z internetom obsedena in s podatki zasičena družba.

Manj zastrašujoči, a vseeno problematični so t. i. solarni signali ali izbruhi supernabitih protonov, ki lahko dosežejo Zemljo v samo nekaj minutah. Na glavnem udaru so telekomunikacijski sateliti v geostacionarnih orbitah na višini 36.000 kilometrov in GPS sateliti, od katerih je odvisna navigacija modernih zračnih in morskih plovil in ki krožijo na višini 20.000 kilometrov.

V januarju 1994 so razelektritve povzročile petmesečni izpad satelita Anik-E2 kanadskega telekoma, kar je prineslo za 50 milijonov dolarjev škode.
V aprilu 2010 je Intelsat izgubil Galaxy 15, ki je pokrival komunikacije v Severni Ameriki, potem ko je bila očitno zaradi sončne aktivnosti prekinjena povezava z zemeljsko nadzorno točko.
V letu 2005 so žarki X iz sončne nevihte zmotili zemeljsko komunikacijo s sateliti in GPS signale za okoli 10 minut.

Da bi se lahko uspešno spopadli s Sončevim besnenjem, so načrtovalci satelitov začeli vgrajevati preizkušene robustne komponente in ščite, kljub temu da je oprema zaradi tega težja in manj okretna ter zato tudi dražja, pravi Thierry Duhamel iz podjetja Astrium, ki izdeluje satelite. 

Še en varnostni ukrep je večanje števila enot – če en sistem odpove, so takoj na voljo rezervni. 

Na Zemlji so potencialno ogroženi tako električni sistemi kot podatkovne povezave ter celo nafto- in plinovodi.

Zelo zgodnje opozorilo je prišlo že leta 1859, ko je največji kdajkoli opazovani koronalni izbruh povzročil rdeče, škrlatne in zelene sije celo v tropskih področjih. V tistih časih ravno moderna tehnologija telegrafa je dobesedno ponorela. Geomagnetno povzročeni tokovi so stresli telegrafiste in celo vžgali telegrafski papir. 

Leta 1989 je veliko manjši izbruh povzročil izpad elektrike v kanadskem Hydro Quebec generatorju, zaradi česar je bilo 6 milijonov ljudi 9 ur v temi.

Na seminarju ameriških strokovnjakov za vesoljsko vreme v letu 2008 pa so ugotavljali, da je mogočna geomagnetna nevihta botrovala tudi zloglasnemu hurikanu Katrina. 
Če bi se v današnjem času ponovil izbruh iz leta 1921, bi »skuril« 350 glavnih transformatorjev in pustil več kot 130 milijonov ljudi brez elektrike. Večja nevihta pa bi nas lahko stala med trilijonom in dvema trilijonoma dolarjev škode v prvem letu, medtem ko bi za popolno ponovno vzpostavitev sistema potrebovali od 4 do 10 let. 

»Mislim, da je v napovedovanju teh krutih učinkov kar nekaj pretiravanja,« pravi Kuches.
»A na drugi strani še vedno marsičesa o Soncu ne vemo. Celo v domnevno mirni fazi se lahko na Soncu pojavijo magnetna polja, ki postanejo v določenem trenutku zelo zgoščena in nabita z energijo in tako lahko kar naenkrat nastane atipična dejavnost z izbruhi. Na kratko – imamo zelo spremenljivo zvezdo.«


Ključne besede:
Sonce, elektronika, sevanje, razelektritev, sateliti, elektrika

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: