Skupaj razkrivamo

10.3.2011

Gobe kot rešiteljice?
Besedilo: Sanja Lončar

Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo na voljo toliko antibiotikov in tako malo učinkovitih protiglivičnih zdravil? Odgovor je: Zato, ker smo glivice in ljudje preveč podobni.
 
Gobe in ljudje imamo veliko skupnega. Vdihujemo kisik in izdihujemo ogljikov dioksid, ne opravljamo fotosinteze in se prehranjujemo z organsko snovjo. Tudi metabolizem naših celic je v marsičem podoben. 

Zato je lažje ustvariti antibiotike, ki bodo uspešno uničevali patogene bakterije in ob tem pravilno ločili med našimi tkivi in »vsiljivci«. Veliko težje je s protiglivičnimi zdravili (antimikotiki). Ker imajo glivice nekatere značilnosti osupljivo podobne našim tkivom, jim je težko priti do živega brez tveganja, da bi z njihovim uničevanjem uničili tudi sebe. 

A takšne podobnosti niso nujno slaba novica. Gobe so ravno zaradi naštetega lahko v veliko pomoč. Rastejo na neprijetnih mestih, praviloma tam, kjer materija razpada in so morale zato razviti zelo učinkovite mehanizme borbe proti toksinom, bakterijam in virusom, s katerimi si delijo okolje. Nekatere so v tem tako uspešne, da nam s snovmi in mehanizmi delovanja, ki so ga razvile v borbi za lastno preživetje, lahko zelo pomagajo tudi pri našem premagovanju bolezni. 

Zdravilna moč gob tradicionalnim medicinam ni skrivnost. Na Kitajskem imajo že večtisočletne izkušnje z uporabo gob v zdravljenju. Podobno je tudi v ruski in japonski tradicionalni medicini.

V zadnjem času se o zdravilnih gobah vse več govori in piše tudi pri nas. 
Nekatere gobe je treba zaužiti v večjih količinah, da bi imeli od njih koristi. Zato jih imenujejo tudi konzumne gobe. V to skupino sodijo šitake (Lentinula edodes), bukovi ostrigarji (Pleurotus ostreatus), Pleurotus cornucopiae, Pleurotus sajour caju in druge gobe, ki so poznane po svojih antitumornih, antiviralnih in antiholesterolnih bioproduktih. 

Flamulina velutipes, ki je v Sloveniji še nimamo, v svetu pa je vzgojijo 45.000 ton letno, je znana po antibiotičnih in antitumornih lastnostih.  

Volvarela volvacea je znana po antikancerogenih, antitumornih in antiviralnih učinkovinah.

Grifola frondosa je redka in zelo okusna goba, ki ima na Japonskem posebno mesto med tradicionalnimi japonskimi rastlinami. Po mnenju vrhunskih japonskih strokovnjakov ima najbolj izraženo antikancerogeno in antitumorno delovanje med vsemi konzumnimi gobami. 

V drugo skupino sodijo gobe, ki jim upravičeno lahko rečemo zdravila, ker imajo že v zelo majhnih odmerkih zelo velik vpliv na naše zdravje. Gobe iz vrst Ganoderma sp. so prava zakladnica vseh vrst farmacevtskih učinkovin. Ganoderma applanatum, Ganoderma lucidum, Ganoderma japonicum in druge so znane po antikancerogenih, antitumornih, antiviralnih in antitromboznih učinkih ter po tradicionalnih učinkovinah za zdravljenje diabetesa, povišanega pritiska in drugih bolezni. Almillariella melea se odlikuje po svojih antiepileptičnih učinkovinah in učinkovinah proti vrtoglavici. 

Gobe iz vrst Calvatia gigantea, Calvatia craniiformis, Calvatia candida in druge pa so poznane po antibiotičnih, antitromboznih in antitumornih lastnostih. Coriolus versicolor je znana po svojih antikancerogenih, antitumornih, antidiabetičnih in antiviralnih učinkovinah, Dyctiophora duplicata po antiholesterolnih, Hericium erinaceus po učinkovinah za zdravljenje jeter, vranice, ledvic, pljuč in srca. 

Kako gobe delujejo?
Če bi šlo za enostavne mehanizme delovanja, bi jih sodobna farmacija že zdavnaj prepoznala in sintezno ponaredila. Specifika gob je prav v tem, da v njih lahko naštejemo na tisoče različnih snovi, ki medsebojno delujejo in se dopolnjujejo. Zato izoliranje in testiranje posameznih snovi v iskanju skrivnostne »aktivne učinkovine«, kot to počnejo sodobni raziskovalci, ni prava pot za ugotavljanje njihovega načina delovanja. To je podobno, kot bi poslušali vsakega glasbenika v simfoničnem orkestru ločeno in čakali, kateri bo tisti, ki nam bo pognal mravljince po telesu. 

V gobah je veliko polisaharidov, ki stimulirajo oz. krepijo imunski sistem. Ob tem pa je še na tisoče drugih snovi, koristnih beljakovin, rudnin, v nekaterih celo vitamin D (najdemo ga v šitakah, posušenih na soncu). Zanimivo je, da so šitake tudi vir vitaminov A, B1, B2, B3 in B12 ter 18 različnih aminokislin, kar je še posebej zanimivo v prehrani veganov.

G. lucidum (najbolj raziskana medicinska goba) vsebuje snovi, kot so triterpeni, polisaharidi, steroli, lecitini in proteini. Med polisaharidi so najpomembnejše zdravilne učinkovine ß-glukani, ki spodbujajo imunski sistem, delujejo protitumorno in zaščitno na jetra. Že A. Vogel je trdil, da tisti, ki obvaruje jetra, ne bo zbolel za rakom. Morda prav protirakavo delovanje Ganoderme na celicah jeter nakazuje, zakaj je tako učinkovita v boju z rakavimi boleznimi. In če vemo, da kandida, o kateri v tej številki toliko govorimo, tvori zelo nevarne aflatoksine, ki poškodujejo jetra, postane sposobnost gob, da jetra zaščitijo, še bolj zanimiva. Med triterpeni so najbolj pomembni ganoderične kisline in ganoderoli, ki med drugim spreminjajo imunski odziv in zmanjšajo hiperaktivnost ali hipoaktivnost različnih sistemov v telesu tako, da uravnavajo holesterol, krvni tlak in krvni sladkor ter izboljšajo prekrvavitev.

Triterpeni pomagajo tudi pri utrujenosti, slabem razpoloženju in spancu ter alergijah. Na tem področju potekajo intenzivne raziskave na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in ZDA.
Tako Ganodermi pripisujejo protitumorno aktivnost (tudi proti levkemiji), protibakterijske in protivirusne lastnosti, delovala naj bi tudi proti virusu HIV in proti staranju.

Zaradi njenih učinkovin, ki delujejo sinergično (kot celota), je Ganoderma lucidum uvrščena v skupino adaptogenov. Adaptogeni so prav posebne naravne snovi (gobe in zelišča), ki pomagajo telesu, da se prilagodi na stres. Za slednjega pa že vemo, da ima veliko opraviti s pripravo terena za nadležno kandido … 

Ali ste vedeli?
Zaradi možnosti kontaminacije rastišča (gobe odlično vsrkavajo radioaktivna sevanja) je zelo dobro vedeti, kje in kako so gobe nabrane oz. gojene.
 
V Sloveniji imamo dva ponudnika gob šitak z ekološkim certifikatom. 

Na trgu so tudi bukovi ostrigarji vendar brez eko certifikata. 

Če želimo priti do dragocenih sestavin, ki so skrite v sporah, moramo vedeti, da njihova stena ni topna v vodi ali želodčni kislini. Zato je treba to steno streti, da se sprostijo vse bioaktivne učinkovine, ki jih naše telo lahko nato absorbira. Pomembno je, da stena spor poči na mehanski način, saj se bioaktivne učinkovine pri uporabi kemikalij ali/in visoke temperature lahko poškodujejo. Za ustrezen mehanski postopek uporabljajo proizvajalci pripravkov posebne aparature, ki so zmožne streti tako majhne spore. Uporabniki pa morajo biti pri izbiri pripravka pazljivi, da pripravek vsebuje vsaj 90 % spor s počeno steno. Če je takih spor manj, je učinek, ki ga želimo, premajhen.

Ključne besede:
antibiotik, antimikotik, gobe, zdravljenje, zdravila, učinkovine, polisaharidi, vitamini, staranje

 

Sorodni članki:

1,513672E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: