Oblikovanje našega mnenja, želja in »potreb« se ne nanaša le na izdelke in storitve, ki jih srečujemo v trgovskih središčih. Vsa področja našega bivanja so pod takšnim ali drugačnim vplivom tistih, ki bi radi »so-oblikovali« naše mnenje o vsem, kar nam je pomembno. Od političnega marketinga, kjer je dovoljeno skoraj vse, do bolj subtilnih oblik vplivov, ki se jih pogosto niti ne zavedamo.  

Področje zdravja je eno izmed takšnih področij. Ker smo dolga leta živeli v socializmu in je bilo »zdravljenje brezplačno«, smo izoblikovali zelo napačno predstavo o tem, da vsaj na področju oskrbe, ki naj bi ga pokrivalo naše zavarovanje, pravila tržnega marketinga ne veljajo. Toda veljajo, in sicer zelo! Večini ljudi je to težko spoznati, kar pa ne ovira tistih, ki še kako vedo, da se bo vaš odnos do bolezni ali terapije še kako poznal pri njihovem dobičku.

Če bolj podrobno opazujete, boste opazili, da prostor, ki ga mediji namenjajo določeni bolezni, ne odraža vedno dejanske nevarnosti ali razširjenosti, ki jo ta bolezen predstavlja. Od kampanj za cepljenje proti gripi, ko so nas skorajda sproti obveščali o vsakem obolelem, do trenutno aktualne bakterije E. coli. Tudi AIDS je deležen velike pozornosti, finančnih sredstev in medijske podpore, pa je v svetovnem merilu to ena izmed manjših težav, s katerimi se soočamo. 

Verjetno na lestvici diagnoz, ki se jih najbolj bojimo, rak zavzema zelo visoko mesto.

Tudi to je produkt nenehnih kampanj, s katerimi nas »ozaveščajo« o naraščajočih statistikah in rešitvah. Pa smo tam. Zakaj sem besedo »ozaveščajo« zapisala v navednicah?

Če se »ozaveščanje« začne s statistikami, kako število rakavih bolnikov strmo narašča, in se gotovo brez izjeme konča s tem, da vas povabijo, da si redno pregledujemo maternični vrat, dojke, debelo črevo ali prostato, potem temu težko rečem ozaveščanje. 

Ali ste kdaj zasledili, da so organizacije, ki jim je toliko do tega, da bi se število rakavih bolnikov zmanjšalo, naslovile svoje zahteve za bolj stroge omejitve količine dovoljenih pesticidov v vodi ali živilih? Ali ste morda zasledili, da so se aktivno vključili v spodbujanje širjenja ekološke ponudbe? Da so zahtevali še strožje omejitve promocije cigaret? Da jih morda zanima, s čim se hranijo otroci v šolah in vrtcih? Da so dvignili glas proti hormonskim motilcem v kozmetiki? Če so v statutih svoji društev in fundacij zapisali, da želijo zmanjševati število rakavih bolnikov, bi jih vsa navedena področja morala še kako zanimati. Večina aktivnosti različnih nevladnih organizacij na tem področju pa se vrti okrog zbiranja sredstev za nove mamograme, nove obsevalne naprave, presejalne programe diagnostike ali okrog lobiranja, da se cepljenje proti HPV izvede na stroške zavarovalnice. Ob tem pa jih farmacevtske družbe in ponudniki opreme prijazno podpirajo. 

Tako imamo v slovenski javnosti občutek, da je vse, kar potrebujemo, da bi premagali raka, več operacijskih miz, več zdravnikov, več dragih zdravil, več obsevalnikov, več diagnostičnih pregledov itd. Ali ne vidite, kakšna akcija pospeševanja prodaje je to? 

Prodaje, kakšne prodaje? – Včasih so ljudje zelo zmedeni, ko to besedo uporabim v povezavi z zdravljenjem. Kot rečeno, se večina sploh ne zaveda, da gre za prodajo! Zdravnik prodaja tisto terapijo, ki jo obvlada (operacija, kemoterapija, obsevanje), farmacija prodaja zelo draga zdravila, ponudniki opreme in testov pa svoje blago. In vsi služijo na tem, da je raka vse več, da ga odkrijejo pri čim večjem številu ljudi ter da ga zdravijo čim dlje.

Tisto, česar »marketing dogme o raku« ne dovoljuje, pa je drugačen pogled na to bolezen. Farmacija je večini zdravnikov pri nas očitno tako izprala možgane, da raka sploh ne povezujejo s stanjem organizma, prehrano, čustvi itd. Naši onkologi zelo pogosto bolniku, ki je izvedel, da ima raka, in jih vpraša, ali bi moral morda spremeniti svojo prehrano, odgovorijo, da je najbolje, da ničesar ne spreminja. Nekateri celo svetujejo takšno hrano, ki bi še zdravega človeka zakisala. Podobno je s prehranskimi dopolnili – doktrina je, da ob terapiji večina zdravnikov odsvetuje kakršna koli prehranska dopolnila. Če pa bolnik povpraša po kakšni komplementarni terapiji, tvega, da ga bo njegov onkolog zelo grdo pogledal.

Če bi bili pravični do sebe, bi morali zdravniki povedati, da jih o vplivu prehrane na raka nihče ni učil, da o povezavi med čustvi in rakom v času svojega študija in specializacije prav tako niso ničesar slišali ter da o delovanju drugih oblik terapij ne vedo skorajda nič. In če so vse to odsvetovali, potem so zamudili priložnost, da bi na primerih, ki so jih imeli, odkrili, kaj vse so njihovi bolniki (na skrivaj ob njihovi terapiji) naredili, da so bolezen premagali. 

Onkologija je velik posel in povsod poskušajo vsi, ki od tega posla živijo, na podoben način vplivati na zdravnike. Kljub temu je zaslediti, da jim v Sloveniji to uspeva veliko bolj kot drugje. V večini evropskih držav obstajajo centri in bolnišnice, kjer imajo veliko bolj celosten pogled na raka. Zraven navedenega repertoarja obsevanja, rezanja in kemoterapije onkologi v drugih državah izvajajo še vrsto drugih terapij, ki so lahko, odvisno od vrste raka, zelo učinkovite. 

V vse večjem številu bolnišnic sta razstrupljevalna dieta in psihološka oskrba bolnika sestavni del celostne terapije. Tudi določena prehranska dopolnila, kot so medicinske gobe, aloe vera, alge, ječmenova trava, sveže stisnjeni sokovi in podobno, so v mnogih klinikah sestavni del terapije.

V svoji knjigi »Kemoterapija pozdravi raka in zemlja je ravna plošča« je Lothar Hiernse opisal 64 nekonvencionalnih terapij in za vsako zelo natančno opredelil, kako zelo je uspešna in pri kakšnih stanjih. Osebno je obiskal vse bolnišnice na svetu, ki se ukvarjajo z rakom. Osebno je pregledal dokumentacijo bolnikov, se pogovarjal tako s stroko kot tudi z bolniki in spoznanja strnil v verjetno najbolj temeljiti knjigi, kar jo lahko dobite na to temo. 

V maju je imel g. Hiernse vrsto predavanj v Ljubljani. Če ste zamudili priložnost v živo poslušati tega zares velikega človeka, potem si lahko ogledate posnetek na www.budwig.si.

Eni vpijejo na ves glas, drugi pa morajo biti tiho.

Ker je beseda »rak« tako resna, je tudi njena uporaba pri promociji katerega koli izdelka, ki ni registriran kemoterapevtik, hitro sankcionirana. 

Dr. Budwigova je s svojo dieto, ki temelji na skuti in lanenem olju, dokumentirano ozdravila na tisoče bolnikov, vendar pa kljub temu nihče ne sme na svoji skuti ali lanenem olju zapisati, da pomaga pri raku.

Da so olja še kako dragocena pomoč pri zdravljenju zelo težkih bolezni, potrjujejo tudi raziskave, ki jih izvajajo na drugih oljih. Zadnje znanstvene raziskave o arganovem olju, predstavljene na 1. mednarodnem kongresu CIMM novembra 2005 v Casablanci, pod pokroviteljstvom njegovega veličanstva maroškega kralja Mohameda VI., pa so pokazale, da je zaradi visoke vsebnosti tokoferolov in saponinov arganovo olje dobra preventiva pri nastanku oziroma širitvi raka na prostati. 

Raziskava je pokazala, da imajo tokoferoli in saponini iz izvlečka arganovega drevesa antiproliferativni učinek na rakasta obolenja prostate. Rak prostate je eden izmed pogostejših metastatičnih malignih obolenj, ki prispevajo k umrljivosti za posledicami raka pri moških. Kljub temu so strokovnjaki mnenja, da razlik v primerih kliničnega raka na prostati in prehodu od nebolečega tumorja do klinično zaznavnega tumorja ni mogoče pripisovati genetskim razlikam, temveč prehranskim in okoljskim dejavnikom. Po tem ko so dokazali, da so različna dietetična hranila/dopolnila, kot so maščobne kisline in antioksidanti, povezana z zmanjšanjem tveganja za razvoj raka na prostati, se za preprečevanje raka prostate vse več pozornosti namenja prehranskim spremembam.

Enako velja za aloe vero. Že pred nekaj desetletji so z njo dosegali neverjetne rezultate pri zdravljenju onkoloških bolnikov. Njenemu slovesu so najbolj prispevali t.i. »odpisani« bolniki, od katerih je uradna medicina dvignila roke, vendar so se ti z uživanjem večjih količin aloe vere čudežno ozdravili. Status takšnega čudežnega zdravila ji medicina seveda nikoli ne bo priznala, kljub temu pa so jo v velikem številu uradnih ustanov sprejeli kot odlično pomožno sredstvo, ki omogoča, da se omilijo posledice obsevanja ali kemoterapije in s tem bolnik bolje prestane samo terapijo. Pri tem se uporablja aloe vera brez aloina in brez kislin, ki bi lahko bile zelo dražilne za sluznice obsevanega bolnika ali bolnika po kemoterapiji.

Zajeten dosje ima tudi ganoderma (goba reishi). Na Japonskem je Ganoderma registrirana kot zdravilo rastlinskega izvora pri zdravljenju raka. Na Kitajskem spore ganoderme priporočajo kot preventivo in pri zdravljenju raka. Tudi v Izraelu (ki ima neprimerljivo boljše statistike ozdravljivosti od evropskega povprečja) jo uporabljajo kot podporno terapijo. Kot pomoč pri zdravljenju (ob standardnih terapijah) pa jo navajajo tudi najbolj ugledni centri za zdravljenje raka, kot so Memorial Sloan-Kettering Cancer Center. Na spletnem portalu PubMed, ki je najbolj strokovna zbirka uglednih člankov s področja medicine, je objavljenih 658 člankov o Ganodermi (od tega 171 na področju raka).

V luči vsega zapisanega je res težko razumeti pričevanja ljudi, ki jim na našem Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani prepovedujejo uživanje ganoderme, dokler so v »njihovi obravnavi«. Za nameček naj navedem še podatek, da v UKC Ljubljana in Maribor (urološki oddelek) trenutno poteka dvojno slepa randomizirana s placebom kontrolirana študija (kot za registrirana zdravila) s Kapsulami počenih spor Ganoderma lucidum ARS PHARMAE kot podpora pri konvencionalnem zdravljenju raka prostate. V njej sodeluje tudi Fakulteta za farmacijo (Katedra za farmacevtsko biologijo), študijo pa je potrdila Etična komisija za študije v Sloveniji, odobrila sta jo UKC LJ in UKC MB. Štirim bolnikom iz te študije so na OI prepovedali sodelovanje v študiji.

Mnogi naši onkologi in zdravniki so očitno postali ujetniki doktrin farmacije in lastne preobremenjenosti, s katero opravičujejo, da nimajo časa za spoznavanje integrativne medicine, ki se vedno bolj uveljavlja v Ameriki in v Zahodni Evropi ter ki je že dolga leta poznana na vzhodu (Japonska, Kitajska, Indija). Situacija je sodeč po vaših pričevanjih najslabša v Ljubljani. V Mariboru in na obali pa so zdravniki bolj odprti za komplementarno medicino. 

Kdor spremlja dogajanja na tem področju, pozna že veliko snovi, ki so se izkazale za resnično pomoč, vendar so hitro utonile v pozabo. V naših novicah smo že pisali o vitaminu B17 – leatrilu, ki ga najdemo v mareličnih koščicah in olju mareličnih koščic.

Če boste prebrali našo novo knjigo o začimbah, boste presenečeni, koliko začimb deluje neposredno proti rakavim celicam. 

Farmacija naredi vse, da takšna spoznanja hitro ovrže, pospravi pod preprogo ali ustavi testiranja, saj lahko nato uporabi argument, da »še vedno nimamo dovolj dokazov o delovanju določene snovi«. Če veste, da se cena enega ciklusa kemoterapije izraža v tisočih evrov (odvisno od izbranega sredstva) ,vam postane bolj jasno, o kakšnih številkah in temu primernih interesih govorimo.

Dobra novica je, da uspehi precej enostavnih, večinoma nebolečih in poceni terapij povsod po svetu dokazujejo, da rak ni bolezen, temveč stanje, v katerega smo pripeljali svoje telo, ker smo ga oropali energije, koristnih snovi in prenapolnili s strupi. Zdravljenje pa pomeni, da telesu pomagamo z več energije, manj stresa, manj škodljivimi sevanji in več koristnimi snovmi, ki bodo pomagali vzpostaviti normalno celično presnovo. Največja ovira, da to dojamemo, je kultni pomen besede RAK, ki so ga v naših glavah ustvarili prav tisti, ki na njem največ služijo.