Skupaj razkrivamo

1.9.2011

Bomo sežgali čarovnice ali preživete zakone?
Besedilo: Sanja Lončar

V maju nas je razveselila novica, da smo po dolgih letih zavlačevanja v lekarnah končno dobili na voljo tudi 17 homeopatskih zdravil. 

Mnogi so se razveselili, da se bomo končno priključili razviti Evropi, v kateri deluje že 50.000 zdravnikov homeopatov, ko nas je junijska številka revije Isis znova spomnila, kje živimo. 
Objavili so namreč sodbo Razsodišča pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki je pod predsedstvom prim. Braneta Mežnarja, dr. med, in članov prof. dr. Rastka Golouha, dr. med., in Alenke Kafol Šušteršič, dr. med, Katarini Luciji Glas izreklo javni opomin, ker je izven delovnega časa v svojem lastnem podjetju, registriranem za homeopatsko svetovanje, bolnici predpisala homeopatska zdravila. 

Da bo zgodba še hujša, je tožilec prof. dr. Jože Balažič sprva zahteval odvzem licence, vendar je na pobudo svojega odvetnika tožena zdravnica pristala na to, da javno izjavi, da se odpoveduje uporabi homeopatije, dokler bo opravljala delo zdravnika z licenco.

Očitno so se farmacevtski interesi (saj so ti ogroženi z odpiranjem Slovenije za homeopatijo) odločili še naprej omejevati razvoj homeopatije, in sicer tokrat na način, da si zdravniki ne bodo več upali predpisovati tovrstnih zdravil. Ker večina homeopatskih zdravil ni dostopna brez receptov, to z drugimi besedami pomeni, da jih nihče ne bo kupoval. 

Na sodbo se je že odzvalo nekaj zdravnikov »s hrbtenico«. Tako Jurij Furst, dr. med., v svojem pismu, ki ga objavljajo v julijski številki Isisa, ugotavlja, »da se vračamo nekaj stoletij nazaj, najverjetneje v čas preganjanja čarovnic.« Če je zdravnica storila prekršek, ker je predpisovala zdravila, za katera (naša) stroka meni, da nimajo učinka, kakšen je šele greh zdravnikov, ki predpisujejo sintezna zdravila, ki imajo še kako merljive stranske učinke, pogosto pa pomanjkljive dokaze o svojem delovanju, se v nadaljevanju pisma sprašuje dr. Furst. 

Še bolj neposreden je v svojem pismu Joachim Gross, dr. med., ki ima nemško in slovensko licenco in je ob tem tudi homeopat z licenco nemške Zdravniške zbornice za homeopatijo. Odločbo našega Razsodišča je prevedel in prebral evropskim kolegom na kongresu v Aachnu. Večina se je strinjala, da gre za dogmatično, pretirano, nekolegialno, poniževalno in krivično početje. Nekateri so izjavili, da gre za »zdravniško inkvizicijo«. V pismu gospoda Grossa lahko preberemo: 
»Vaše ravnanje je primer bojazljivosti. Dober zdravnik ve, da resnično zdravljenje ni le stvar uporabe naravoslovnih znanosti. Bodimo pošteni: to, kar počnemo vsak dan z bolniki, ni vedno znanstveno utemeljeno! Potreben je pogum, da presežemo pogled na svet, ki temelji na fiziki Isaaca Newtna. Zdravnica je skušala najti pot, ki bi bila za bolnico ugodna, vi pa vneto branite meje naravoslovne znanosti pred čarovništvom. Te energije bi raje uporabili za raziskovanje in poučevanje komplementarne medicine na akademski ravni, tako kot je to na Dunaju in v Berlinu.«

Zdravniška zbornica Slovenije se je na pisma odzvala s pojasnilom, da so le spoštovali veljavno zakonodajo, ki nalaga, da se zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca ne podeli ali pa se mu je za čas opravljanja takšne dejavnosti odvzame. 

Navajajo tudi Kodeks medicinske deontologije Slovenije, ki določa, da se mora zdravnik pri svojem delu ravnati po spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah ter uporabljati le tiste diagnostične in terapevtske metode, ki so znanstveno utemeljene in strokovno sprejete. 

Pa smo tam!
Ocena, kaj je znanstveno utemeljeno, je zelo raztegljiv pojem in je odvisna od interesa tistega, ki ima moč odločanja v rokah. 

Če pogledamo dela resnih znanstvenikov z vseh celin, bomo našli ogromno in vitro in in vivo raziskav o zdravilnih učinkih probiotikov, začimb, zdravilnih rastlin, zdravilnih gob itd. Gre za dela znanstvenikov, ki so sprejeta in objavljena v priznanih svetovnih strokovnih revijah. Le na temo začimb, s katerimi smo se v zadnjem času veliko ukvarjali, smo jih našli več kot tisoč. 
O ječmenovi travi je v zbirki Publimed na razpolago 6870 del, o chloreli 3484, o ameriškem slamniku 854, o ganodermi 896. Tudi na temo učinkovitosti homeopatskih zdravil je na istem naslovu na voljo 257 znanstvenih del. 

Zakaj vse to ne ustreza slovenski opredelitvi »strokovno preverjenih metod« in kako to, da je strokovna ocena v Avstriji ali Nemčiji drugačna? 
Ali lahko govorimo o objektivni resnici, če je že 100 kilometrov severno drugačna?
Zakaj naši zdravniki ne smejo niti pomisliti, da bi svetovali kakšno izmed takšnih naravnih rešitev namesto sinteznih zdravil? Koliko časa bodo dobri zdravniki še dovolili, da jih peščica, ki služi le interesom kapitala in lastnemu napuhu, ustavlja v razvoju ter jih sili v početja, ki jih nosijo na svoji vesti? 

Javnost je že neštetokrat povedala, kaj si misli o totalitarizmu naše Zdravniške zbornice. Zdaj so na vrsti zdravniki, ki se bodo morali v lastnih vrstah odločiti, ali bodo zažigali čarovnice ali pa neživljenjske pravilnike, ki jih reducirajo na avtomate za predpisovanje zdravil in izvajanje posegov, ki so jih za strokovno sprejete razglasili tisti, ki imajo stroko v svoji lasti.

Ključne besede:
homeopatska zdravila, farmacija, homeopatija, zakonodaja, Zdravniška zbornica, zdravniki

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: