Afere na področju varnosti prehrane (dioksin, E. coli, …) so nas naučile, kako neobvladljiva je lahko naša prehranska veriga. Če je v enem izdelku prisoten genski material na stotine živali (ali različnih kemičnih snovi), je vsa zgodba o varnosti le pravljica, ki deluje do trenutka, ko se ne zgodi kakšna bolj resna težava. Vsak, ki zna sešteti 2 + 2, je že ugotovil, da je edino, kar je obvladljivo in zanesljivo, tisto, kar naredimo sami ali pride iz znanih rok. Vse ostalo je le neskončno zapletanje in draženje sistema, da bi se ustvaril privid varnosti. 

Kljub temu, da je finančni sistem tako zapleten, da tisti, ki od njega ne živijo, sploh ne morejo dojeti, kako deluje, vse več ljudi spoznava, da je izvor vsega zla na tem planetu prav to, da je denar postal sveta vladar. Denar, ki ga držimo v rokah, je tisto okovje, s katerim nas silijo, da moramo pridelovati »davke« in »obresti« svojim vladarjem. Ta denar je imel moč, da je povsem za šalo uničil toliko podjetij, spravil ljudi na ceste ali iz lastnih hiš. In ta isti denar iz nas iz dneva v dan dela še večje sužnje, saj daje država v našem imenu posojila bankam in drugim državam, ki jih bomo morali odplačevati mi s svojim prihodnjim delom. 

In tudi na tem področju je rešitev sila preprosta – zakaj ne bi živeli brez denarja? Zakaj moramo izmenjevati svoje delo tako, da s tem najbolj bogati tisti, ki je si je vzel pravico »natisniti« denar. Če svojo uro prostega časa izkoristim, da skuham kozarec marmelade in ga podarim svojemu sosedu, ker je bil tako prijazen in mi je zalival vrt, ko sem bila na dopustu, sva oba izmenjala po eno uro prijetnega dela, ne da bi s tem služila še četica birokratov in debelih bankirjev. Če se o svojih težavah pogovorite s prijateljem, boste psihologe in psihiatre pustili brez zaslužka. Če uživate v kuhanju, pa boste zmanjšali promet tudi gostincem. In tako smo lahko spoznali, da padec BDP-ja lahko dejansko pomeni dvig lastne blaginje. In če bi si 2 milijona ljudi vzelo čim več časa za tisto, kar jih izpolnjuje, bi bili vsi skupaj na odlični poti k družbi blaginje, četudi bi se makroekonomisti držali za glavo. 

Končno smo izvedeli, da so biogoriva bolj obremenilna za okolje kot fosilna goriva, ob tem pa so pahnila v lakoto še dodatne milijone nič krivih ljudi – ker namesto za njihovo hrano zdaj zemljo izkoriščamo za pridelavo goriva. 

Podobno kaže tudi izračunom prihrankov pri varčnih žarnicah. Če seštejemo stroške tehnologije, proizvodnje in razgradnje ter neizračunljive stroške kontaminacije okolja z živim srebrom, zraven obenem pa tudi slabšanje zdravja tistih, ki so takšni svetlobi izpostavljeni, se lahko res vprašamo, kaj je stvarni namen zgodbe o varčnih žarnicah. 

Solarna tehnologija in fotovoltaika sta zaenkrat zastavljeni tako, da za veliko denarja dobimo še vedno zelo malo – država pa s svojimi subvencijami polni žepe tistih, ki na novih tehnologijah pobirajo bajne zaslužke. Če bi želeli energijo res demokratizirati, bi se tega lotili drugače. Vse navedeno pa priča zgolj o tem, da je volk zaenkrat spremenil le dlako.

Tisti, ki so dojeli bistvo, so se energijskih vprašanj že lotili drugače. Najboljša strategija je reči NE tistemu, česar ne potrebujemo. Si predstavljate, kakšen prihranek nastopi, ko nehate ogrevati sobe in omare, v katerih se kopičijo le mrtve stvari, ki vam ne služijo in vam le kradejo denar za »vzdrževanje«? Slovenija se zarašča – zakaj ne bi spremenili načina ogrevanja in si tako zmanjšali stroške na polovico ali celo na dve tretjini? Če se lotimo čiščenja gozda, pa ta največji strošek vsakega gospodinjstva celo prečrtamo. In če smo zadovoljni, nas bo tudi manj zeblo – zato nam bo prijetno tudi v nekaj stopinj manj ogretih prostorih. 

Tudi najbolj neobveščenim postaja jasno, da je izbira novic v večini medijev obratno sorazmerna njihovi pomembnosti. Kdaj ste zadnjič slišali o Mehiškem zalivu? Kdaj ste zadnjič zasledili informacije o Fokushimi? Ali veste, da v ZDA na milijone ljudi živi v šotorih, ker so ostali brez domov? Da se pripravlja nova vojna? Da je dolar pred kolapsom? Da je devalvacija dolarja in evra po mnenju mnogih le še vprašanje dneva? 

Mar mislite, da tega ni, ker o tem ne pišejo? Potem verjetno tudi verjamete, da je tisto, o čemer govorijo, pomembno in resnično.

V tem letu smo bili priča krepitvi interneta in neposredni izmenjavi informacij. Seveda je tudi internet krasen medij za manipuliranje. Če pa znate iskati in brati med vrsticami, lahko izveste marsikaj, o čemer mediji, ki so v lasti kapitala, nikoli ne bodo govorili. Kdor išče, ta najde. 

Če sistem živi od bolnih, potem mu res ne more biti v interesu, da bolni ozdravijo. In v tem se preprosto zrcali ves paradoks zahodnega zdravstvenega sistema, ki je postal le še eden izmed vzvodov za nadzor, ustrahovanje in siromašenje ljudi. 

V prejšnjih letih so trg preplavile knjige, ki razkrivajo tisto, čemur niti v najhujših teorijah zarote ne bi verjeli. Na dan prihajajo nova in nova dejstva o neučinkovitosti in celo škodljivosti velikega števila zdravil, o podkupninah, manipulaciji z raziskavami, uporabi revnih za medicinske poskuse, o problematičnih cepivih, … Pred 50 leti je bilo biti zdravnik zelo spoštovan poklic. Danes pa drsi v skupino – »politikov, zvodnikov, trgovcev«. Na zdravnikih je, da si povrnejo ugled, predvsem s tem, da dokažejo, da služijo zdravju in ne industriji bolezni. Na nas pa je, da prevzamemo odgovornost za svoje zdravje.

Če ste resnično spoznali tisto, o čemer pišem zgoraj, potem je neizogiben tudi sklep, da odgovornosti za kakovost svojega življenja ne moremo prelagati na sistem, ki je tako zaseden z vzdrževanjem samega sebe, da nima ne želje ne moči, da bi skrbel še za nas. 

In še sreča, da je tako!