Predstavljajte si, da živimo v svetu, v katerem znanost služi ljudem. 

Potem bi naši znanstveniki ob izbruhu kakšnega novega virusa v kratkem času objavili poročilo, kako ta virus deluje in kaj bo zavrlo njegovo rast. 

Namesto grozečih objav v medijih, koliko ljudi je zbolelo, bi nas obveščali o tem, kaj je značilno za tiste, ki niso zboleli. Zamislite si, da bi brali poročila, v katerih bi, denimo, pisalo: »Ugotovili smo, da ljudje z več desnosučne mlečne kisline v črevesju niso dovzetni za okužbe z virusom xy.« Ali: »Za tiste, ki so bili v stiku s patogenim organizmom yx in niso zboleli, je značilno, da je njihova stopnja zakisanosti telesa nižja.« 

»Ugotovili smo, da večja prisotnost silicija vpliva na trdnost membran in zmanjšuje možnost, da se virus prebije v celico, kar je pogoj za njegov razvoj.« Ali: »Testirali smo različne vire silicija in ugotovili, da je najbolj koristno uživati obliko xxx.« To bi bila znanost, ki bi služila ljudem. 

Namesto tega pa vedno znova slišimo le posledice, ki zahtevajo nova cepiva, nova zdravila, nove postopke ukrepanja, izdelavo načrtov za karantene in podobno. 

Mislite, da znanstvenikov ne zanima, kako virusi in bakterije delujejo? Še kako jih zanima, le da njihova plača prihaja od tistih, ki bi na njihovem znanju radi zaslužili. Zato naročniki želijo vedeti le, kako poceni izdelati in drago prodati patentirana cepiva ali zdravila. Dodatno srhljivo je to, da znanstvenike plačujejo, da manj nevarne viruse razvijejo v bolj nevarne, češ da bi pravočasno izdelali (in patentirali) cepiva, ki bi jih potrebovali, če se morebiti zgodi, da bi isti virus na enak način mutiral tudi v naravi ali v kakšnem sovražnem laboratoriju (!?). Prav to je trenutno vroča tema v mnogih evropskih medijih. Gre namreč za »dosežek« znanstvenika, ki mu je »uspelo« nevarni virus ptičje gripe, ki na srečo do zdaj ni bil tako nalezljiv, »izpopolniti« v veliko bolj virulentno obliko. Zdaj bi ta znanstveni dosežek radi objavili tudi v strokovni literaturi, vendar nekateri svarijo, da to utegne biti nevarno oziroma da bi dalo veliko zamisli tudi sovražnikom na drugi strani. 

Nikjer pa nisem zasledila, da bi kdo svaril že pred tem, da se nekdo sploh loteva takšnega »izpopolnjevanja« virusa. 

Zgodovina dosedanjih izbruhov je vedno znova pokazala, da ljudski um poganja pohlep, ki je bolj nevaren od narave. 

Danes so vse bolj glasne in argumentirane trditve, da so virus HIV sistematično razvijali še od druge svetovne vojne naprej. Projektna naloga naj bi se preprosto glasila: »Najti nekaj, kar bo sistematično uničevalo imunski sistem.« Kogar zanima več na to temo, si lahko prebere knjige ali si ogleda predavanja dr. Leonarda G. Horowitza ali Alana Cantwella. Podobnega mnenja so tudi drugi avtorji in raziskovalci tega področja: dr. Alim Muhammad, Jakob Segal, profesor biologije na Humboldtski univerzi in mnogi drugi.

Tudi zadnja svinjska gripa nima dišečega ozadja. Najbolj zanimivo pri tem virusu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za novega (kar je bil eden izmed pogojev za razglasitev pandemije), je, da sta dva največja proizvajalca cepiva prijavila patent za cepivo proti temu virusu davno pred njegovim »nastankom«. Tako je Novartis prijavo patenta vložil že leta 2005 in ga prejel leta 2009, Baxter International pa ga je prijavil avgusta 2008 in ga prejel v marcu, ravno pred izbruhom epidemije v Mehiki. 

V globalnih teorijah zarote (mnoge med njimi že dolgo niso le teorije) predstavlja manipulacija z imunskim sistemom eno izmed učinkovitih oblik sodobnega bojevanja. Zakaj bi sploh pošiljali v boj vojake, če lahko viruse pošljemo na ozemlje, ki ga želimo osvojiti skoraj zastonj? In na koncu zberemo še humanitarna sredstva, da prizadetim pomagamo s cepivi in z zdravili. V zadnjih letih je bilo razkritih veliko tajnih testiranj na ljudeh v Afriki in Južni Ameriki.

Peščica, ki drži denar, zakonodajo, vojsko in informacije, zagotovo ni zainteresirana, da bi bilo vaše zdravje nedotakljivo. 

Recimo, da njihove motive razumemo: denar in moč sta močna droga. 

Kaj pa mi? Kje je naš motiv, da vsemu temu tako pridno pomagamo? Zakaj uničujemo lastno zdravje in lastni imunski sistem, ko pa nam to ne prinaša ne denarja in ne moči?

Namesto da iščete merljivi matematični odgovor, koliko je kateri E v živilih nevaren, ali je bolj nevarna kakšna energijska pijača ali tableta proti glavobolu, koliko minut telefoniranja z mobilnim telefonom lahko prenesejo vaši možgani in podobno, začnite delati na tem, da vsega tega zaužijete manj.

Predstavljajte si, da zvečer ne prižgete televizorja in si vsak večer vzamete eno uro časa, da se poglobite v fiziologijo lastnega telesa, vpliv hrane na zdravje, pomen hidracije, alkaliziranja telesa, delovanje zdravilnih rastlin, masažnih tehnik, … Predstavljajte si, da namesto »rekreativnega sprehoda« po nakupovalnih središčih ta čas namenimo vrtu, ustvarjalnosti, kuhanju. Predstavljajte si, da dan sklenete z večernim sprehodom, namesto s preštevanjem mrtvih v različnih nadaljevankah, da sedete s prijatelji, namesto da z njimi klepetate po telefonu, …

V dveh mesecih bi lahko spoznali in preizkusili toliko dobrega, da bi se zagotovo poznalo tudi pri zdravju. Za krepitev lastnega imunskega sistema potrebujete le ljubezen – ljubezen do sebe, iz katere bosta prišli volja in namen, da naredite marsikaj od zgoraj predlaganega. 

Zato se v teh novicah ne bomo več ukvarjali s težavami. Za to nimamo ne prostora ne časa in tudi energije ne. 

Če vas zanima, zakaj bi se bilo dobro izogniti pesticidom, kemikalijam, mnogim zdravilom, čistilom, elektromagnetnim sevanjem itd., berite drugje. Če vas zanima, kako – potem ste na pravem naslovu.