Seveda vemo: ameriški slamnik in številna druga zelišča, bodisi kot tinkture ali poparki, sirotka, kisava, prehrana z nemajhnim deležem sezonskega, krajevno pridelanega sadja in zelenjave, mlečnokislinsko fermentirana zelenjava, mlečnokislo fermentirani žitni pripravki in še marsikaj, nam pomagajo vzdrževati naravno visoko odpornost proti okužbam vseh vrst.

Obenem ne gre pozabiti, da je najpomembnejši in najobsežnejši sedež našega limfnega sistema, ki ima največjo vlogo pri odpornosti, okoli debelega črevesa. Slednje v polni moči deluje le, če mu dovajamo primerne sestavine; ne smemo namreč pozabiti, da v njem živi več kot 400 vrst bakterij, ki lahko tvorijo skoraj polovico blata, ki ga izločimo, in se hranijo z ostanki neprebavljene hrane, ter da je njihovo razmerje odvisno od tega, kar zaužijemo. Zelenjava in celovita, pa čeprav zmleta, zdrobljena, popečena ali fermentirana žita so nadvse imenitna hranila za naš črevesni drobnoživelj. Poleg tega je zelo pomembno gibanje, kajti limfa se za razliko od krvnega obroka giblje le toliko, kolikor se gibljemo sami. 

Naredimo preizkus: glede na telesno pripravljenost se ob prvi priložnosti, torej že zdaj, odpravimo na vsaj srednje dolg, če ne daljši pohod v naravo, torej nekje med 6 in 12 urami hoje.

Zatem opazujmo. Kaj se zgodi naslednje jutro? Kako se počutimo? Kako se odzove prebava in izločanje presnovkov iz telesa?

Naredimo to še kdaj, kajti posluh do samih sebe je pogosto tisto, kar zelo neradi slišimo, se pa zdravju in splošnemu počutju zelo prileže, če ga seveda upoštevamo.

V zimskem času je mlečnokislinsko fermentirana zelenjava ena najmočnejših in najpomembnejših vrst hrane, ki krepi odpornost. Torej ne le kislo zelje in kisla repa, temveč tudi kisla koleraba, kislo rdeče zelje in druge naravno kisane vrste zelenjave, ki sicer bolj sodijo na področje domače predelave kot nabave v trgovini. Večinoma gre za butične izdelke, kot so naravno kisane kumare, rdeča pesa, raznovrstna listnata zelenjava, vključno z divjimi zelenjavnimi vrstami, kratko kisana zelenjava na japonski in korejski način (kimči in drugi čudeži, predvsem iz kitajskega kapusa) in še marsikaj bi se našlo. Seveda ne pozabimo na zelnico in repnico oziroma vse druge tekočine, ki nastanejo med kisanjem zelenjave, saj vsebuje obilje mlečne kisline, rudnin, vitaminov in živih mlečnokislinskih bakterij. 

Ker sta kislo zelje in kisla repa (ter obenem z njima zelnica in repnica) pozimi najbolj dostopni in zelo raznovrstno uporabni vrsti mlečnokislinsko fermentirane zelenjave, sta v tem času na vrhu spiska »odpornostne« hrane, ki jo po možnosti uživamo vsak dan. Pozorni smo le na to, da kupujemo naravno kisano zelenjavo brez dodatkov (z izjemo soli), saj nekateri predelovalci »pohitrijo« kisanje z dodatkom organskih kislin, nekateri pa kislo zelje in repo konzervirajo s kalijevim ali z natrijevim sorbatom, kar je povsem nepotrebno, saj je mlečna kislina imeniten naravni konzervans, medtem ko sorbinska kislina in sorbati povzročajo drisko ter uničujejo dobrodejne bakterije v debelem črevesu.  

Mlečnokislinsko fermentirano zelenjavo uživamo predvsem surovo v solatah, bodisi samostojnih ali kot dodatek drugim solatam. Če jo kuhamo, uničimo žive mikroorganizme in nekatere vitamine, vendar je celo zatem tovrstno obdelana hrana dobrodošla kot vir mlečne kisline in rudnin. Menda je zaradi tega najenostavneje, da kislo repo in kislo zelje uživamo na čim več različnih načinov, tako kuhano kot ne (surova kisla zelenjava je težje prebavljiva), in smo predvsem pozorni na to, da ne mine dan brez te zdravilne zimske zelenjave. 

Sveža in kisla sirotka vsebujeta albumine in globuline, ki bistveno vplivajo na krepitev imunskega sistema. Nekatere divje rastline vsebujejo podobne sestavine kot ameriški slamnik, ki prispevajo k dvigu odpornosti. Med njimi so različne vrste omana, konjska griva (ta vsebuje tudi manj dobrodejne pirolizidinske alkaloide, med katerimi so nekateri kancerogeni za jetra) in druge rastline iz družine nebinovk. Ne gre pozabiti niti na gobe, zlasti na nekatere lesne vrste. Te med drugim vsebujejo različne polisaharide, ki zelo krepijo obrambni sistem. Najbolj znani gojeni vrsti s tem učinkom sta šitake in svetlikava pološčenka (njeno kitajsko ime je reiši, znanstveno pa Ganoderma lucidum – raste tudi pri nas), medtem ko je še veliko drugih vrst gob, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema in se uporabljajo tudi pri nekaterih alternativnih zdravljenjih rakavih obolenj. Mednje sodijo sploščena pološčenka, zimska panjevka, ki jo v zimskih odjugah najdemo na štorih, velika zraščenka, brezova odpadljivka, bukova kresilka, hrastova razvejanka, žvepleni lepoluknjičar in nekatere druge, predvsem lesne vrste gob. 

Gibanje, seveda. Vsaj 2 do 3 ure dnevno, če je to previsoka postavka, pa vsaj ena ura. Dež, sneg in led? Nič hudega, saj je ena izmed najmočnejših odpornost krepilnih dejavnosti poskakovanje na trampolinu. Ne na tistem velikem, ki nas nese, kdo ve kako visoko v zrak, temveč na čisto malem, s premerom 1 metra ali malo več, na katerem poskakujemo kakih 10 do 20 centimetrov v višino. To je povsem zastonjska »terapija«, ki razen nakupa trampolina in pozornosti, ki jo posvetimo rednemu poskakovanju (večkrat na dan po vsaj nekaj minut) ne stane prav nič. Vendar pa se limfa s tem enostavnim pripomočkom spravi v gibanje do te mere, da nam odplavi bolezenske klice in druge neprijetnosti, še preden lahko pridejo do sape. Pa na uživanje dovolj tekočine ne pozabimo. Zjutraj in dopoldne – v tem času izločala najbolj učinkovito delujejo – je v več odmerkih priporočljivo spiti vsaj 1 liter, raje 2 litra tekočine. V tem zimskem času predvsem vode, tople limonade brez sladil, sirotke ali kisave in seveda z vodo razredčene zelnice.

*pod sliko: