Če v Googlov iskalnik vpišete besedo hujšanje, dobite 3.600.000 zadetkov! In skoraj toliko raznovrstnih nasvetov za hujšanje. Nekateri so koristni, večina jih je nevarnih. Znate razlikovati med njimi?

V besedilu Marije Kočevar ste lahko prebrali, da strategija uporabe umetnih sladil z namenom zaužitja manj kalorij na koncu pripelje do več lakote in hitrejšega nabiranja odvečnih kilogramov. Kljub temu večina ljudi nasede prav izdelkom, ki jih oglašujejo prav z zmanjšano vsebnostjo kalorij, vendar na drugi strani vsebujejo več umetnih dodatkov. To ne bo prava pot!

Največji delež čajev, tablet in drugih pripravkov deluje po načelu »ožemanja« telesa. Res je, da s tovrstnimi pripravki dosežemo najbolj dramatično zmanjšanje telesne teže, vendar je postranska škoda prevelika. Izgubljanje vode telo spravlja v stres, poleg tega preobremenjujemo ledvice ter obenem tvegamo poškodbe sklepov, živčevja in možganov, ki pri takšni dieti utrpijo velike izgube tekočine. 

Najboljši način, kako se rešite zadrževanja vode v telesu, je redno pitje vode! Sliši se neverjetno, vendar je res. Telo zadržuje vodo predvsem zato, ker je prevečkrat izkusilo njeno pomanjkanje. Ko vam bodo celice zaupale, da jim boste redno dostavljali svežo in kakovostno vodo, ne bodo več shranjevale starih, postanih zalog. Tudi limfi bo veliko lažje čistiti tkiva, če boste zaužili dovolj vode in jo s tem razredčili. 

Pripravki za hujšanje so že pred desetletji delovali po načelu, da želodec zapolnimo z nečim, kar ne redi, tako da v njem ostane manj prostora za bolj kalorično hrano. Se še spomnite tistih rožnatih, rumenih in rdečih napitkov, ki nabreknejo in se strdijo v kozarcu?

Tudi dandanes številni pripravki za hujšanje delujejo na tej osnovi. Pristop ni napačen, vendar pa je treba postaviti pod drobnogled sestavo tovrstnih praškov in kapsul. Umetna barvila, arome in polnila so namreč dodatno breme za telo in le povečujejo toksikacijo, ki dolgoročno ustvarja obloge natanko tam, kjer jih ne želite. 

Boljša izbira so naravne vlaknine in neprebavljivi sladkorji. Poleg tega, da zapolnijo črevesje in obenem ne redijo, so hkrati odlična hrana za koristne mikroorganizme v črevesju. Ker vlaknine nase vežejo tudi maščobe, morate paziti, da najko¬ristnejših omega 3 maščobnih kislin in v maščobah topnih vitaminov A, D in E ne uživate skupaj s tovrstnimi pripravki, saj utegnejo ostati blokirani v vlakninah. 

Trenutno je na tem področju najpriljubljenejši glukomanan, edino živilo oziroma prehransko dopolnilo, ki mu Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priznava znanstveno dokazane učinke pri hujšanju. 

Glukomanan pridobivajo iz gomolja rastline konjak (Amorphophallus konjac). Gre za kompleksen sladkor – polisaharid, sestavljen iz verig D-manoze in D-glukoze, zato je po kemijski strukturi zelo podoben prehranskim vlakninam. 

Ker glukomanan vsebuje 65 odstotkov prehranskih vlaknin, v stiku s tekočino močno nabrekne – tako zapolni prostor v želodcu in zmanjša »kapacitete« za prenajedanje. En gram glukomanana nase veže kar 50-300 mililitrov vode, zato ustvari občutek sitosti. Obenem prispeva k čiščenju črevesja, saj nase veže tudi presežne maščobe. EFSA dovoljuje tudi trditev, da prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Za vlaknine je značilno, da nase vežejo težke kovine in izboljšajo gibanje črevesja, s čimer obenem odpravljajo zaprtje. 

Poleg tega, da glukomanan zapolni želodec, upočasni njegovo praznjenje, zato je občutek sitosti po obroku dolgotrajnejši. Zanimivo je tudi to, da glukomanan tako deluje tudi po tistem, ko zapusti želodec. Ker je po obliki podoben gelu, se razprostre po površini tankega črevesa in s tem upočasni prehod hranil v kri. 

Številne raziskave so dokazale, da jemanje glukomanana pred obrokom kar za polovico zmanjša odziv inzulina in krvnega sladkorja! Ali z drugimi besedami, glukomanan učinkovito zmanjša glikemični indeks posameznega živila, to pa učinkovito zavre tudi nihanje ravni sladkorja v krvi.

Za merljive učinke je treba uživati od 3 do 4 grame glukomanana na dan, najbolje v treh odmerkih po 1 gram, in sicer pred jedjo. Ne pozabite, da morate ob tem vsakič zaužiti vsaj kozarec ali dva vode. 

Ker gre za zelo učinkovito gostilo brez vonja in okusa, lahko z glukomananom zgoščamo juhe in omake ali pa z njim pripravljamo dietne pudinge, kreme in peciva. Tako ga že tisočletja uporabljajo na Japonskem. Preden ga dodamo vodi, ga moramo zmešati z moko, soljo, sladkorjem ali kako drugo sestavino, sicer bo v jedi nastala velika kepa. Če se to zgodi, ni druge pomoči, kot da se je lotite s paličnim mešalnikom. 

Z maščobami bomo hujšali lažje kot brez njih. Seveda ni primerna vsaka maščoba. Klinične študije, o katerih smo že večkrat pisali v člankih, pa tudi v priročniku Resnice in zmote o maščobah, dokazujejo, da so diete brez maščob veliko manj učinkovite kot diete, pri katerih uživamo tudi kratkoverižne maščobne kisline. Te namreč pospešujejo presnovo, toda čeprav imajo 900 kalorij na 100 gramov, telesu pomagajo pokuriti več kalorij, kot so jih prispevale. Največ tovrstnih maščobnih kislin vsebuje naravna kokosova maščoba. Pozor, poudarek je na besedi naravna. Med kratkoverižnimi maščobnimi kislinami kot pospeševalke presnove delujejo kapronska, kaprilna in kaprinska kislina, od srednjeverižnih pa lavrinska, miristinska in palmitinska maščobna kislina. V zadnjem času je na trgu najti tudi kokosove maščobe, ki nastajajo z recikliranjem in celo s homogenizacijo tistega dela kokosovih maščob, ki jih pri predelavi zaradi njihove nestabilnosti izločijo. Dolgoverižne in nestabilne maščobne kisline predelajo tako, da jih strdijo in prodajajo kot kokosovo maščobo, ki pa nima enakih lastnosti, poleg tega v telesu ne deluje kot pospeševalka presnove. Ker kvečjemu obremenjuje telo in ožilje, to uporabljajo kot dokaz o škodljivosti kokosove maščobe. 

Zato pazljivo preberite, kaj vsebuje izdelek, na katerem je narisan kokos. Med srednjeverižne maščobne kisline uvrščamo tudi surove mlečne maščobe (maslo s kratkim rokom uporabe ter domača smetana in kajmak).

Posebno pozornost si zaslužijo tudi omega 3 maščobne kisline. Kot boste brali v nadaljevanju, so težave v obliki nabiranja kilogramov zelo pogosto znak kroničnih vnetij. Z uživanjem večjih količin omega 3 maščobnih kislin zaviramo nastajanje vnetij – ne le v ožilju, temveč tudi v prebavilih. Novejše raziskave dokazujejo, da prav omega 3 maščobne kisline poskrbijo za velik del komenzalnih bakterij, ki so sestavni del našega mikrobioma. Zato znanstveniki ugotavljajo, da je treba za urejanje mikrobioma na eni strani uživati dovolj koristnih mikroorganizmov in desnosučnih mlečnih kislin, na drugi pa zagotavljati dovolj visoke odmerke (vsaj 2000 mg na dan) omega 3 maščobnih kislin (najbolje v obliki EPK/DHK). Pri tem upoštevajte, da telo potrebuje omega 3 maščobne kisline v obliki naravnih trigliceridov, ki se zlahka in hitro vsrkajo v krvni obtok in ne etil estrske oblike, za katero je značilna zelo slaba absorpcija (in prevladuje v večini prehranskih dopolnil na trgu).

Začnimo pri glavnem stikalu, ki požene ali zavre presnovo – pri ščitnici. Če je oslabljena ali ji primanjkuje joda, se to kaže v obliki upočasnjene presnove sleherne celice v telesu. Zato je najlažje najprej odpraviti vzrok »pri vrhu«. O vplivu joda smo v naših novicah pisali že večkrat. Če ste zamudili številne članke na to temo, na www.zazdravje.net v iskalnik vpišite besedo jod – in seveda čim prej poiščite naravne pripravke na osnovi kelpa (rjave morske alge), ki telesu zagotavlja optimalne razmere za delovanje ščitnice.

 

Med najboljšimi pospeševalci presnove so tudi tako imenovane tople začimbe: poper, ingver, žajbelj, janež, česen, bazilika, čili, klinčki, cimet, koromač, koriander, kardamom, kumina, kumin, kurkuma, semena zelene, semena kopra, majaron, muškatni orešček, origano, timijan in rožmarin. Presnovo pospešujejo tudi grenke snovi (npr. čaj iz artičoke, zeleni čaji, gvarana).

Sladke in močnate jedi delujejo prav nasprotno, presnovo dodatno upočasnijo, zato bi morali prve omejiti, če želimo telo razbremeniti odvečnih kilogramov. 

Naravni način, kako doseči, da bo v telesu izgorelo več odvečnih snovi, je tudi uporaba naravnih encimov. Bromelain iz ananasa in papain iz papaje dobesedno požreta to, kar je odveč. Zato jih uporabljamo tudi pri oteklinah ali za odstranitev presežnih oblog. Z encimi tudi temeljito očistimo črevesje. Zlasti papain je sposoben priti do živega zajedavcem ter olajšati delo koristnim mikroorganizmom v črevesju. 

Naštete začimbnice, encimi, zeleni čaj in gvarano je mogoče uporabljati tudi lokalno. Ker z uživanjem težko vplivamo na to, kje bo telo uporabilo kako snov, lahko učinek usmerimo na želeno mesto tako, da uporabimo mazila ali obliže, ki lokalno prispevajo k temu, da se »stopi« tisto, kar nam je odveč. 

Koliko bodo celice lahko predelale, je odvisno od njihove energije, zato je tudi pri dietah smiselno začeti pri izvoru. Namesto da ledvice in jetra obremenjujemo z dodatnimi nalogami, raje najprej okrepimo zmogljivosti telesa. Ko imajo celice dovolj energije, praviloma kar same poskrbijo za to, da »pospravijo« vse, česar je v telesu odveč. Pri tem so lahko v pomoč pripravki, ki delujejo na celični ravni oziroma prispevajo k proizvodnji ATP v celicah. 

Opazovanja so potrdila, da posamezniki, katerih indeks telesne mase (ITM) presega 30, ob uživanju NADH (40 mg/dan, stopljeno pod jezikom) v treh mesecih v povprečju izgubijo od 2,3 do 2,7 kilograma telesne teže, ne da bi se pri tem držali kake diete in/ali povečali telesno dejavnost. Ta učinek pripisujejo boljšemu delovanju celic in večjemu izkoristku energije. 

Do sladkorne bolezni in predhodnega nihanje ravni sladkorja v krvi pride tudi zaradi slabšega delovanja mitohondrijev tako imenovanih celičnih elektrarn. Če so mitohondriji poškodovani, se proizvodnja energije v celicah zmanjša. V številnih primerih se je raven krvnega sladkorja uravnotežila že z uživanjem NADH v podjezični obliki. 

Celično presnovo lahko pospešimo tudi z nekaterimi vitamini in rudninami. Pri tem imajo največji vpliv vitamini skupine B, karnitin in jod, brez katerega ščitnica ne more vplivati na presnovo sleherne celice. Z uživanjem večjih količin naštetih dopolnil lahko zelo pospešimo presnovo in odpravimo zaspanost na celični ravni, zaradi katerih se na vseh ravneh nabirajo »presnovni zaostanki«.