Na svetovni dan borbe proti raku so mediji objavili obete, da bo v generaciji otrok, rojenih leta 2009, vsak drugi ali vsak tretji (odvisno od spola) v svojem življenju zbolel za rakom. Druga znanstvena statistika pa našim otrokom obeta, da bodo zaradi vseh kroničnih težav z zdravjem živeli krajši čas od svojih staršev. Ali se vam ne zdi, da je čas, da se zamislimo nad tem, kar se z našim zdravjem dogaja?

Premalo se zavedamo, da je prav ujetost nas samih v globalizacijsko mrežo zgodb tisto, kar uničuje naš imunski sitem. Vse dokler bomo odsotni oziroma v strahu, jezi, žalosti, skrbi in pohlepu, bomo del te zlovešče mreže. Zakaj? Zato ker smo brez notranjega kompasa, izgubljeni, ne sledimo več tihemu glasu vesti, ki nas usmerja k temu, kar je za nas dobro, ter nas obrača proč od tega, kar nam škodi. Brez notranjega kompasa hitro verjamemo zgodbam, ki nam jih ponuja globalizacija, in tako postanemo odlični uporabniki pesticidov, nevarnih aditivov, koktajlov nevarnih snovi v cepivih, nevarnih zdravil, nevarnih sevanj, nesmiselnih preventivnih zdravljenj ali operacij itd. Vse te nevarne snovi v naših telesih pa nedvomno iz dneva v dan in iz generacije v generacijo učinkovito in zanesljivo načenjajo naš obrambni sistem. Kje torej iskati rešitev iz nastale zagate in katerim zgodbam se je še posebej treba izogibati, če želimo okrepiti svoj imunski sistem?

Tako kot vedno, smo ključ do težave ali pa do rešitve mi sami. Zato je zelo pomembno, da se čim prej vprašamo, kdo smo. Ali še znamo prisluhniti sebi? Ali še znamo začutiti, kakšne so naše prave potrebe? Kajti prisotni čutijo svoje potrebe in zato je njihova izbira v življenju zadovoljiti lastne potrebe (naravna, ekološka hrana, čista voda, počitek, naravna celostna krepitev obrambnih moči telesa, …). Odsotni ne čutijo svojih potreb, temveč sledijo zgodbi in verjamejo, da so njihove potrebe to, kar jim povedo korporacije (prehrambena, kemična, farmacevtska industrija, medicina, …). Posledica takšnega nezaupanja vase je seveda krepko načet obrambni sistem telesa, kar pa korporacijam prav posebej ustreza, saj prinaša dobičke in samo še stopnjuje nadzor nad ljudmi. 

Ko izgubimo notranji kompas, postanemo žrtev globalizacijskih mlinov. Posledica je postopno, vendar zanesljivo ugašanje obrambnih moči telesa in nastanek številnih obolenj, vključno s tistimi, ki jih označuje pomanjkljivo delovanje imunskega sistema. Kako zelo je zdravstveno stanje povezano s sprejemanjem zgodb globalizacije, nam pove tudi dejstvo, da so številna domorodna ljudstva dobro zdravje s prihodom razvitega sveta prej izgubila kot pridobila. O tem v svoji knjigi Ljudski zdravnik veliko piše tudi Alfred Vogel. Da bi torej obdržali ali okrepili obrambne moči telesa, prenehajmo verjeti globalizacijskim zgodbam in raje zaupajmo svoji vesti.

Imunski sistem ne sestavljajo le limfoidna tkiva in imunske celice ter imunske snovi v krvi. Nevrološka znanstvenica dr. C. Pert v svoji knjigi Molekule čustev razkriva, da je imunski sistem tesno povezan z endokrinim in živčnim sistemom. Prav tako razkriva, da je za močen imunski sitem pomembno ustrezno prebavljanje čustev, ne le ustrezno prehranjevanje in čiščenje naših fizičnih teles. Če torej želimo obrambni sistem telesa okrepiti, se moramo zavedati, da ni dovolj okrepiti le ožjih delov imunskega sistema (limfoidnih tkiv itd.). Treba je namreč ponovno vzpostaviti ravnovesje telesa in duha, in sicer na način, kot nam že tisočletja sporočajo številne tradicionalne medicine, ki spoštujejo celosten pogled na človeka. 

Tudi zgodba o imunizaciji (vakcinaciji) otrok, ki je pri nas še vedno zakonsko obvezna, je vprašljiva. Boja proti patogenim mikrobom namreč ne bomo dobili zgolj s „krepitvijo imunskega odziva" na posamezen mikrob (če vakcinacija to sploh doseže – študij o dolgoročni varnosti in učinkovitosti za cepiva namreč nimamo), temveč bomo zmagali, ko bomo patogenim mikrobom onemogočili pogoje za rast. O tem je že proti koncu 19. stoletja pisal oče bakteriologije A. Bechamp. Ustrezen pogoj za razmnoževanje patogenih mikrobov je porušen notranji telesni kemizem, kjer gre za presežek kislih presnovkov, strupov, pomanjkanje kisika, pomanjkanje pretočnosti telesnih tekočin in zlasti za pomanjkanje pretočnosti vitalne življenjske energije. Cepljenje pa, po številnih raziskavah sodeč, deluje prej rušilno na imunski sitem kot pa krepčilno, saj med drugim tudi močno ruši telesni kemizem. Cepiva namreč po besedah švicarske strokovnjakinje Anite Petek Dimmer poleg tega, da nimajo trdnih dokazov o učinkovanju in varnosti, vsebujejo še od 80 do 100 različnih sestavin, ki skoraj vse zakonito ostajajo skrivnost! Le zakaj? 

Več informacij o tem, kaj vsebujejo cepiva poiščite na naslovu http://www.sos-cepiva.si/dokumenti/LetakIngredientsTujeC_Alergeni.pdf. Kakšne so njihove možne posledice za imunski sistem, pa si preberite na straneh novega spletnega portala www.sos-cepiva.si.

Ni čudno, da smo na splošno pozabili na pitje vode, saj se je besedica voda kot potreba telesa izgubila celo iz medicinskih učbenikov. Namesto o pitju vode, besedila govorijo o pitju tekočine. Kaj je tekočina, pa si lahko vsak razlaga sam oziroma bo za prisotnega to čista voda, za odsotnega pa sokovi, čaji, juha, gazirani sladki napitki, alkohol, kava itd. Pitje vode je za delovanje obrambnih moči telesa nujno potrebno. Veliko si lahko o tem preberete v knjigah dr. Batmanghelidja. Pitje ostalih tekočin namesto vode obrambne moči telesa zmanjšuje, in sicer zlasti če ti napitki vsebujejo obilje belega sladkorja, nevarne aditive, ostanke pesticidov, fosforno kislino, nevarna poživila itd. Tudi pesticidi, fluor in klor v vodi obrambne moči človeka močno načenjajo. Fluor (stranski produkt industrije superfosfatnih gnojil, urana, aluminija, …), na primer, ki ga z vodo zaužije najmanj 60 % Američanov, slabi imunski sistem, poškoduje encime, ledvice, lahko povzroči nastanek raka, povzroča simptome, podobne fibromialgiji, Alzheimerjevi bolezni, kot Trojanski konj prenese aluminij v možgane in povzroča sindrom „bebavosti" – zmanjšuje IQ, slabša zobe in kosti. Klor, ki ga je veliko v vodi, ki jo pijemo v Sloveniji, deluje protimikrobno tudi na našo koristno črevesno floro. Zato ta propada, telo se počasi zakisa, kvasovke pa dobijo prostor za razrast. Zato je nujno piti ustrezno prečiščeno vodo, če smo v dvomih glede njene kakovosti.

Ko preslišimo potrebo po hrani (naravni ekološki hrani), se nam zgodi, da v naše nakupovalne vozičke romajo večinoma mašila. To so vsa „živila", ki v našem telesu ustvarijo več škode kot koristi. Čeprav so po okusu in vonju tako omamna, morda praktična in hitro pripravljena, pa se posledice nevarnih aditivov, ostankov pesticidov, obilice sladkorja, …, v mašilih odražajo v rušenju naših obrambnih moči telesa, saj ga zakisajo, zastrupljajo, motijo hormonski in živčni sistem, ustvarjajo mutacije celic itd. Ali ste vedeli, da za levkemijo, na primer, zboli čedalje več otrok, zlasti v deželah, kjer so pesticidi v veliki uporabi? Eno takšnih območij je Francija, kjer območja z intenzivnim poljedelstvom redno obdelujejo z več kot 30.000 različnimi kemikalijami! Ne mislite, da je v Sloveniji precej bolje. Letno naj bi po raziskavah Antona Komata uporabili čez 6.000 ton škropiv. In kje drugje ta škropiva končajo kot v naši vodi, hrani in nenazadnje v naših telesih? Glede na to, da pesticidi delujejo tudi mutageno že v manjših količinah, ne gre zanemariti, ali vržemo v nakupovalni voziček hrano ali mašilo, zlasti če v našem telesu raste novo bitje ali pa kupujemo hrano tudi za otroka. Pesticidi lahko namreč okvarijo razvoj imunskega, živčnega in endokrinega sistema. Nadalje povzročijo zmanjšano sposobnost učenja in večjo agresivnost. Že odmerki, ki so 1.000-krat manjši od uradno dovoljenih, dokazano povzročajo resne zdravstvene in razvojne težave ploda in otrok. Z izbiro ekoloških živil in ne mašil pa ne bomo podpirali zgolj lastnih obrambnih moči in zdravja, temveč tudi zdravje celotnega planeta.

Še ena zgodba, ki ji mirno sledimo? Sledi letal, ki dnevno meglijo naše nebo, niso neškodljive sledi pare, temveč „chemtraili". Da „chemtraili" niso le divja teorija zarote, temveč resničnost, je priznala tudi švedska političarka Pernilla Hagberg. Po izjavah Združenih narodov (OZN) in različnih skupin pod okriljem ustanove Billa in Melinde Gates, želijo z njimi nekako „rešiti" planet pred pogubnim učinkom t.i. „globalnega segrevanja". Ali naj torej zares verjamemo, da bodo planet rešili z mešanico aerosolov, polno nevarnih kemikalij, virusov in virusnih delcev, kovin, kakršni sta aluminij in barij, itd.?! Če pogledamo samo posledice kopičenja aluminija v telesu, nam kmalu postane jasno, kako nevarne so te bele meglice na našem nebu, ko se s pomočjo zraka, vode in hrane pretopijo v naše telo. Že samo kopičenje aluminija povzroča živčnost, anemičnost, glavobole, pozabljivost, motnje v govoru in izgubo spomina, pripelje do zmanjšanega delovanja jeter in ledvic, pospešuje osteoporozo in po mnenju čedalje več strokovnjakov pelje naravnost k Alzheimerjevi bolezni. Vse to nedvomno zmanjšuje obrambne moči našega telesa. Ko pa težave izbruhnejo, jih je težko odpraviti čez noč. Edino, kar trenutno poznamo kot učinkovito, je sistemska krepitev imunskega sistema (pri tem se najbolje obnesejo naravni imunomodulatorji, kot so medicinske gobe, aloe vera in druga superživila) ter redno razstrupljanje telesa s snovmi, ki bodo navedene težke kovine vezale nase in izločile (klorofil, koriandrovi listi, pegasti badelj, glina, zeolit in drugi naravni kelatorji).

Takšnih zgodb je precej, toda osredotočimo se na zgodbo o AIDS-u, ki naj bi ga povzročal smrtonosni virus HIV. Že nekaj mesecev namreč kroži novica (http://lifestyle.enaa.com/Zdravje/Medicina-in-zdravilstvo/Obstaja-drago-preventivno-zdravilo-proti-AIDS-u.html) o preventivnem zdravilu proti AIDS-u, s katerim vas za „pičlih" 900 evrov na mesec zaščitijo pred smrtonosnim obolenjem, ki uničuje naš imunski sistem. Zdaj pa pozor! Ali ste vedeli, da ni nujno, da se po vašem telesu sprehaja smrtonosen virus HIV, vam pa lahko kljub temu diagnosticirajo AIDS? Ali veste, da zdravila, s katerimi zdravijo AIDS, povzročajo prav takšne simptome, kakršne pripisujejo bolezni? Ali veste, da so novico o obstoju HIV-a kot zelo nalezljivega in uničujočega virusa medijsko, s pomočjo Bele hiše, potrdili prej, kot so ga v resnici z vsemi merodajnimi testi znanstveno dokazali? Če vas torej zanimajo podrobnosti zgodbe, kako je treba „težavo" ustvariti, da bi lahko z njeno pomočjo dolgotrajno služili, boste izvedeli več v dokumentarnem filmu House of Numbers in na portalu http://www.holist.eu/aids.html. 

Ko tako naša telesa hote ali nehote postanejo tarča številnih zgodb, kaj kmalu popusti obrambni sistem telesa in zbolimo. Če prisluhnemo notranjemu kompasu ter dojamemo vzrok in posledico obolenja, se bomo lotili zdravljenja celostno in na način tradicionalnih medicin. Torej bomo istočasno odpravljali vzrok in posledico na naraven način. Če začnemo pravočasno, lahko čudeže dosežemo s tistim, kar farmacija imenuje začimbe, zelišča in hrana brez zdravilnih učinkov, naši predniki pa so jih poimenovali najboljša zdravila.

Če pa prisluhnemo konvencionalni medicini in zgodbi o „zdravljenju", bomo najverjetneje tarča novih poškodb imunskega sistema. Zakaj? Preprosto zato, ker se konvencionalna medicina ne uči celostnega pogleda na človeka. Ne priznava, da je za zdravje potrebno ravnovesje telesa in duha, ne loči med vzrokom in posledico itd. Zraven tega pa konvencionalnim zdravnikom smernice zdravljenja večinoma piše farmacevtska industrija. Tako ni čudno, da vsako leto v Ameriki zaradi zdravljenja s konvencionalnimi zdravili umre najmanj 38.000 ljudi. 

Antibiotiki so pripravki, ki naj bi jih uporabili le v nujnih primerih, pa jih na žalost uporabljamo precej napačno. Zakaj bi sicer WHO 18. november označila za svetovni dan preudarne rabe antibiotikov? Zato ker antibiotiki, ki jih uživamo „za vsak slučaj", preventivno ali ob virusnih okužbah, naredijo v telesu več škode kot koristi. Še eden izmed vprašljivih načinov „zdravljenja" z antibiotiki je zdravljenje, ki ga uporabljajo pri vse pogostejšem pojavu imunske pomanjkljivosti pri otrocih. Ti morajo zaradi pomanjkljivega delovanja imunskega sistema (ki je po mnenju mnogih raziskovalcev posledica predvsem številnih nepotrebnih cepljenj) že ob najmanjši bakterijski okužbi prejemati agresivne in dolgotrajne odmerke antibiotikov. Kakšne so torej posledice takšne uporabe antibiotikov? Zraven razvoja odpornosti na antibiotike je ena od „morda namerno" spregledanih posledic jemanja antibiotikov tudi uničevanje črevesne mikroflore. To pa ruši imunski sistem na dolgi rok. Naj samo spomnimo, da ena terapija z antibiotikom za nekaj mesecev prizadene črevesno floro. Če zaradi uničenih mlečnokislinskih bakterij ni ustrezne prebave hrane v črevesju in ustreznega vsrkanja vitalnih snovi iz črevesja, potem tudi ni ustreznega razkisanja, razstrupljanja, obnavljanja celic itd. Kako naj potem temu rečemo „zdravljenje", če pa z njim dosežemo še večje rušenje notranjega telesnega kemizma in tako ustvarimo še boljše pogoje za rast patogenih mikrobov?

Nikomur ni v interesu, da ohrani vaš imunski sistem zdrav, razen vam samim. Za to pa se je treba odločiti in na tem delati. Ne gre za to, kako dolgo bomo živeli – pravo vprašanje je, kaj bomo od življenja imeli. Vzdrževanje vse večjega dela prebivalstva v stanju nenehnega bolehanja je lahko v interesu korporacij, zagotovo pa to ni kakovost življenja, ki bi jo lahko imeli, če bi bolj skrbeli za lastno zdravje. Zato se vam bo vsaka naložba v lastni imunski sistem še kako obrestovala.