Skupaj razkrivamo

21.3.2013

Vse to je za naše dobro
Besedilo: Sanja Lončar

Ali bo nova zakonodaja olajšala ali le podražila našo izbiro?
13. februarja je v Ljubljani potekala četrta mednarodna konferenca o uporabi zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih.

Konferenco je organiziral Inštitut za nutricionistiko ob podpori Evropske komisije, Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za zdravje. Udeležilo se je je skoraj 150 udeležencev iz raziskovalnih institucij, ministrstev in gospodarstva. Govorci so eden za drugim ponavljali, da spremembe potrošnikom prinašajo zaščito pred zavajanjem. Da nas bodo še bolj zaščitili, pa pripravljajo še bolj stroge smernice in si prizadevajo, da bi čim prej sprejeli tudi obvezni „profil” živil. 

Večina udeležencev iz živilske industrije je preprosto ostala brez besed. Tisti, s katerimi smo se v odmorih pogovarjali, izražajo predvsem šok, kako bodo sploh še lahko kaj povedali o izdelku. 

V tej luči je prav zanimivo brati medijsko poročilo organizatorja, v katerem izražajo svoje mnenje, da je razprava pokazala, „da sprejeta zakonodaja pomeni korak v pravo smer, hkrati pa možnosti za izboljšave še niso izčrpane”.

Nove priložnosti?
Doc. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: „Med odobrenimi zdravstvenimi trditvami so predvsem takšne, ki se nanašajo na vitamine in minerale, saj za mnoge druge snovi ni bilo na razpolago dokazov na tako visoki ravni, čeprav imajo lahko velik potencial. Takšen primer so, na primer, probiotiki, v katere je že usmerjenih več novih obsežnih raziskav, kar je nedvomno doprinos nove zakonodaje. Gospodarstvo je namreč spodbujeno k novim raziskavam, s čimer bodo potrošniku na razpolago živila s še bolj preverjeno učinkovitostjo. Največjo težavo predstavlja aktualno vmesno obdobje, ko industrija nekaterih zdravstvenih trditev še ni uspela dokazati na zahtevani visoki ravni, saj so študije dolgotrajne in finančno zahtevne." 

Če berete le takšna poročila, vam verjetno ni nič jasno. Če pa se lotite približno 700 strani obsežne zakonodaje, ki ureja to področje, ter vseh pripadajočih zavrnjenih in sprejetih zdravstvenih trditev, boste verjetno ugotovili, da tisto, kar v političnem govoru označujejo kot „priložnost” in „spodbudo”, v praksi predstavlja zelo veliko oviro. Prav navedeni probiotiki, ki jih doc. dr. Igor Pravst omenja, so dober primer, zakaj pri novi zakonodaji v resnici gre. 
Če spremljate naš projekt, ste verjetno že veliko prebrali o delovanju kakovostnih probiotikov.

Pravi sevi v pravih odmerkih so nenadomestljiva pomoč pri težavah s kandido, z rota virozami in različnimi prebavnimi težavami. Z njimi si lahko pomagamo pri poškodovani črevesni flori, ki jo povzročajo antibiotiki, kortikosteroidi in hormonska kontracepcija. Pomagajo tudi pri zaprtju ali driski, preprečujejo napenjanje, gnitje hrane in patogene procese v debelem črevesu. Vsega tega, kar smo ravnokar zapisali, pa nihče izmed ponudnikov probiotikov ne sme več zapisati ali povedati. Na seznamu trditev, ki niso odobrene (drugače povedano – ki so prepovedane), so celo takšne, da probiotik XX prispeva k ravnovesju črevesne flore, ali da ohranja črevesno delovanje, vzdržuje zdravo prebavo. Celo beseda „probiotik” ob imenu seva ni dovoljena!

V PubMedovi zbirki kredibilnih znanstvenih raziskav lahko preberete 14.452 strokovnih člankov in raziskav na temo probiotičnih bakterij iz rodu Lactobacillus, 35.828 na temo Bacillus subtilis, 3.358 na temo Bifidobacterium in tako naprej.

Kako je potem mogoče, da so strokovnjaki EFSA zavrnili prav vse izmed 192 predlaganih trditev, in sicer s preprosto razlago, da med izvedenimi raziskavami in zahtevanimi trditvami ne obstaja neposredna povezava, ki bi omogočila, da izdelek prepoznamo ali da se znanstveni dokazi nanašajo na predlagane seve. Povedano drugače, ne zadostuje, da so raziskovalci zapisali, da so proučevali, denimo, Lactobacillus acidophilus CNCM I – 1722. Da bi bili njihovi rezultati sprejeti kot znanstveni dokaz, je treba sev identificirati z analizo seva DNK po metodologiji, ki jo predpisuje EFSA. In po enaki metodologiji morajo proizvajalci tudi dokazati, da imajo sev s točno enakim profilom DNA. Mnogi ljudje so obsojeni na smrt z manj tehtnimi dokazi, kot jih zahteva EFSA za preprosto trditev, da je določeni sev prijazen našemu črevesju. 

Pri tem ne gre zgolj za probiotike. Gre za osnovno vprašanje, ki nakazuje, da bo zastavljeno merilo dokazovanja učinkov različnih snovi, ki so v hrani, tako visoko, da bo skoraj nemogoče najti živilo, ki bi zastavljena merila izpolnilo. Ali bomo trditev, da so, denimo, jabolka zdrava, odobrili zgolj pod pogojem, da ima jabolko, za katerega želimo to povedati, enak profil DNK kot tisto jabolko, za katerega bo morda izvedena kakšna klinična študija? Ne pozabimo, da obstaja vsaj 1.000 sort jabolk!

Pod pretvezo, da ščitijo interese potrošnikov, lobiji, ki stojijo za takšno zakonodajo, dejansko popolnoma zapirajo prostor za komunikacijo izdelkom, ki niso registrirani kot zdravila. 

Registrirana zdravila lahko „govorijo”, ostali bodo molčali!
Kako drugače razumeti, da edini probiotik, ki je registriran kot zdravilo, lahko uporablja zdravstvene trditve, kljub temu da dnevni odmerek za odrasle vsebuje zgolj 7,2 x 107 probiotičnih kultur L. acidophilus, Bifidobacterium infantis in Enterococcus faecium?

Izdelki, ki vsebujejo desetkrat, stokrat ali celo tisočkrat večjo koncentracijo probiotičnih kultur (1010), pa ne smejo povedati ničesar, in sicer zgolj zato, ker niso registrirani kot zdravila. Ali vam to zveni kot zaščita pravic potrošnika do objektivne obveščenosti? Nam zveni bolj kot prodaja koncesije za izkoriščanje splošne resnice. 

Kot običajni dnevni odmerek prehranskega dopolnila strokovna literatura navaja vsaj 109 (kar pomeni stokrat večji odmerek, kot ga vsebuje navedeno registrirano zdravilo). Enako se glasi tudi priporočilo Zveze potrošnikov, objavljeno oktobra 2009. Takrat so izdelke, ki so vsebovali le 107 probiotičnih kultur, ocenili kot nezadostne. 

Da nas ne bi razumeli napačno – zavedamo se, da tudi med ponudniki probiotikov niso vsi izdelki enake kakovosti. Morebitna odstopanja v kakovosti bi bilo mogoče hitro preveriti in zagotoviti, da kot potrošniki vemo, kaj kupujemo. 

Pred letom dni (aprila 2012) je tudi Zveza potrošnikov pregledala ponudbo probiotikov in izdelke tudi testirala v neodvisnem laboratoriju. Ugotovili so, da imamo na trgu precej pestro ponudbo, vendar je bila večina probiotikov ocenjena kot zelo kakovostna. 

Merila dobrega probiotika so znana (in jih lahko natančno preberete tudi v našem priročniku Vojna ali mir z bakterijami). Zakaj je torej potrebno, da ponudnik investira še nekaj milijonov evrov v klinično študijo, da bi si s tem kupil pravico glasu? Kaj manjka vsem do zdaj objavljenim študijam in raziskavam, da jih je EFSA označila kot nezadostne?

Ne dvomimo, da so raziskovalci, ki so se udeležili konference, v navedenem videli priložnost za več raziskovalnih nalog. Tisto, na kar so pozabili, pa je dejstvo, da bodo takšne raziskave zmožna izvajati le največja podjetja. Nova zakonodaja je očitno napisana po meri velikih igralcev. To je že zdaj razvidno iz seznama vlagateljev trditev. 
Vsi smo enakopravni in lahko vstopimo v to igro, le da je vstopnina znesek z vsaj šestimi ničlami, veliko strokovnega kadra in pripravljenost, da se s tem ukvarjamo nekaj let. 

Varujejo denar ali resnico?
„V redu, počakali bomo toliko, da bodo velika podjetja to dokazala, nato pa se bodo izjave sprostile,” se tolažijo majhna podjetja. Na žalost tudi tako ne bo šlo. 

Vložki v igro bodo veliki, zato so se igralci že vnaprej zavarovali, da se jim bodo naložbe obrestovale. V zakonu je jasno zapisano (Uredba ES 1924/2006, uvodna določba (31) in člen 20, odstavek 1), da bodo imeli tisti, ki bodo investirali v raziskavo, ki je potrebna, da dokažejo svojo zdravstveno trditev, ekskluzivno pravico koristiti to trditev sedem let, drugi pa se ne bodo mogli sklicevati na njihove dokaze. Če torej eno podjetje dokaže, da je določeni probiotik ali laneno seme, koprive itd. zdravilno, drugi ne smejo uporabljati te trditve, četudi bo uradno potrjena. Torej bo na jogurtu multinacionalke v tem primeru lahko pisalo, da zdravi zaprtje, na jogurtu z enako sestavo drugih ponudnikov pa takšen napis ne bo dovoljen.
 
Kot vidite, je vse to zares s ciljem, da nas „zaščitijo” in nam „olajšajo” izbiro.

Ključne besede:
zakonodaja, živila, probiotiki, črevesna flora, zdravila, registracija

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: