Vsakih nekaj tednov se v javnosti oglasi novi „genij“, ki je prepričan, da je odkril, kakšna hrana je popolna za človeka. 

Že desetletje v projektu Skupaj za zdravje prebiramo, analiziramo in spremljamo rezultate različnih prehranskih teorij. Že naštevanje vseh aktualnih teorij bi nam vzelo vsaj polovico strani. To, kar eni ugotovijo, da je zdravo, drugi naslednji dan ovržejo kot zmoto. Vsak nas agresivno prepričuje v svoj prav, piše svoje knjige in prikazuje svoje uspešne primere ozdravitev. 

Vsem navedenim teorijam pa je skupna vsaj ena pomanjkljivost. Vse se ukvarjajo s tem, kaj naj bi jedli in kako naj bi jedi pripravljali (presno, miksano, kuhano na pari itd.). Zelo malo pa je pozornost vseh velikih teoretikov usmerjena na to, kako bomo to, kar zaužijemo, prebavili.

Dobro ste prebrali. Vse, kar zaužijemo, je za naše telo strup – in sicer ne glede na to, ali uživamo biodinamično, ekološko ali konvencionalno hrano, ne glede na to, kako je kombinirana ali pripravljena –, dokler tega ne presnovimo. 

Povedano drugače, še najbolj zdrav sadež ali zelenjava, ki bi vam ju kdo vbrizgal neposredno v kri, bi vas ubil, saj je to za vaše telo tujek. 

Zato najbolj pomembno vprašanje glede prehrane ni, KAJ ZAUŽIJEMO, temveč KAJ LAHKO PREBAVIMO. Le od tistega, kar lahko prebavimo, bomo na koncu nekaj imeli. Vse ostalo nam je le v breme, ne glede na zaklade dragocenih snovi, ki jih morebiti vsebuje.

Medtem ko se zahodnjaki kot obsedeni ukvarjamo s seciranjem živil in z ugotavljanjem, koliko česa je v vsakem grižljaju, celostne medicine že tisočletja največ pozornosti posvečajo temu, kako poteka naša pretvorba teh živil in kaj lahko storimo, da bi potekala še bolje. Vse tradicionalne medicine zelo dobro vedo, da je hranilo le tisto, kar lahko prebavimo. Vedo tudi, da je prebava proces, v katerega moramo vložiti veliko energije, da bi si na koncu vložek energije povrnili in dobili še kaj več. Zato bolnemu človeku ne bodo dali polnozrnatih žit ali surove hrane, kljub temu da so ta živila zdrava – saj se zavedajo, da bi s hrano, ki je ne bo zmogel v celoti prebaviti, telo le še bolj zastrupili. 

Vsaka pot k boljšemu zdravju naj bi se zato začela z lastno inventuro – v kakšnem stanju smo, kaj zmoremo, kje imamo težave itd. 

Želodec je sprejemnica, v kateri se naše telo srečuje z zunanjim svetom in poskuša nevtralizirati vse, kar bi nam lahko škodovalo. Povedano drugače, kislina, ki jo izloči želodec, in prebavni encimi, ki temu sledijo, imajo nalogo razstaviti to, kar ni našega, in iz tega narediti gradbeni material, ki bo lahko postal del nas. 

Pri tem želodec ne razstavlja zgolj zrezkov in jajc, kot si morda mislite. Tudi virusi, bakterije, zajedavci in mnogi toksini imajo beljakovinsko sestavo. Če je v našem želodcu dovolj kisline (pH 3), bodo bakterije uničene že v 15 minutah. Kislina igra pomembno vlogo tudi pri presnovi različnih nujnih hranil – od vitamina B12 do cele vrste rudnin, ki jih nujno potrebujemo. Zato motnje v delovanju želodca sčasoma povzročijo tudi razrast kvasovk, pojav osteoporoze, težave s kožo in z nohti, slabokrvnost itd.

Zadnjih nekaj mesecev smo se poglobljeno ukvarjali z želodčnimi težavami. Kljub temu da smo marsikaj vedeli že prej, smo nad mnogimi ugotovitvami, do katerih smo prišli, še sami osupli. „Ali je res mogoče, da na vsakem koraku ugotovimo takšne zmote,“ smo se spraševali, ko smo pregledovali kupe dokazov o tem, kakšne hude napake delamo, ker ne razumemo delovanja želodca. 

Ena izmed najbolj pogostih je ta, da zgago, spahovanje, razjede in okužbe s Helicobacter pylori pripisujemo presežku kisline. V resnici pa so te težave v 90 % primerov posledica pomanjkanja želodčne kisline! S tem, da začnemo kislino gasiti s sodo bikarbono, farmacevtskimi antacidi ali zaviralci protonske črpalke, le prikličemo dodatne težave. 

Že upočasnjeno prebavo s tem dodatno ustavimo, patogeni organizmi ostajajo neprebavljeni, slabo obdelana beljakovinska hrana pa postane le „njihova topla malica“, na kateri se lahko pospešeno razmnožujejo. 

Za zaviralce protonske črpalke je znano, da ob tem, da zavrejo kislino, zavrejo tudi delovanje različnih imunskih celic, zato boste postali še bolj dovzetni za okužbe z bakterijami, kot so Salmonella, Campylobacter, Vibrio cholerae, Listeria monocytogenes in Clostridium difficile. Poveča se tudi nevarnost za okužbo z zajedavcem Giardia. Verjetno vam ne bo treba dolgo čakati tudi na razširitev okužbe s Helicobacter pylori. Petletna študija, objavljena leta 1996 v reviji New England Journal of Medicine, dokazuje, da dolgoročno zdravljenje zgage (GERB) z zaviralci kisline močno poveča že obstoječa vnetja zaradi HP. V poskusni študiji naselitve HP na sluznico želodca pri človeku so ugotovili, da poskus naselitve HP uspe, le če zavrejo izločanje želodčne kisline. Povedano drugače – tisti z dovolj želodčne kisline so bili pred bakterijo HP obvarovani. 

Stroka ugotavlja, da je 90 % razjed na dvanajsterniku in 65 % razjed na želodcu posledica okužbe s HP. Ali si predstavljate, koliko težav bi nam bilo prihranjenih, če bi pravočasno ugotovili, da se okužba razširi prav zaradi pomanjkanja kisline v želodcu?

Verjetno boste še bolj, ko odkrijete, koliko je še napak, s katerimi le otežujemo delo svojemu želodcu. Ker je tema zajetna in presega obseg tega članka, smo se te problematike temeljito lotili v novi knjižici Preverjene naravne rešitve – Konec zgage in drugih želodčnih težav. 

Upamo, da boste po prebranem lažje razumeli govorico želodca in da boste pravilno razumeli simptome, s katerimi vas prosi, da mu pomagate. Vse, kar potrebujete, da ugotovite, kje je zares težava, ali imate višek ali primanjkljaj kisline, kako je z zaščitno sluzjo v želodcu in kako oceniti njegovo gibanje, smo obširno zapisale na 140 straneh nove knjižice. Seveda boste v njej našli tudi kopico preverjenih naravnih rešitev, s katerimi lahko želodec spravimo v red in se tako izognemo verižni reakciji posledic, ki jih povzroča njegovo nepravilno delovanje. 

______________________________________________________________

V Ameriki so, na primer, v letu 2006 porabili 13 milijard dolarjev samo za zaviralce želodčne kisline. Oglasi industrije so veliko bolj glasni od svaril znanstvenikov, zato tudi mnogi zdravniki še ne vedo, da je poglavitna težava današnjega človeka pomanjkanje in ne presežek kisline.