Skupaj razkrivamo

12.11.2008

Blato, kot diagnostični pripomoček

Polnim, gurmansko obloženim krožnikom namenjamo veliko svoje pozornosti, časa in denarja. Ukvarjanje z lastnim blatom pa se nam gnusi in najraje ga niti pogledamo ne, ko potegnemo vodo na stranišču. Pa bi morali. Blato je namreč odličen pokazatelj našega zdravstvenega stanja in njegovo redno opazovanje vam lahko pove več od marsikaterega diagnostičnega aparata.

Kaj lahko »odčitamo« iz blata?
Blato nam zelo zanesljivo pokaže, ali je naš organizem sploh zmožen pravilne presnove. Kitajci imajo zelo preprost in brezplačen test. Blato človeka ponudijo psu. Če ga ta poje, je to zanesljiv dokaz, da je v blatu ostalo veliko nepresnovljene hrane, kar pomeni, da ima pacient velike težave s prebavo. Za blato zdravega človeka se pes ne meni.

Če si boste ogledali svoje blato, boste zelo natančno ugotovili, kaj ni šlo skozi. Če v njem zagledate koščke določene hrane, vam to lahko pove, da nekaterih snovi ne zmorete prebaviti. Če je blato zelo mastno in na vodi opazite mastne madeže, je to signal, da imate težave s presnovo maščob, kar kaže na žolčnik.
Tudi struktura blata je zelo pomembna. Zdravo blato ima obliko banane in tudi približno takšno trdnost. To pomeni, da ima formo, da je gladko in da ni sestavljeno iz stotih majhnih kroglic. Če je blato pogosto premehko, ali če obdobjem zaprtja sledijo obdobja prepogostega izločanja in mehkega blata, je to lahko znak, da vranica ne deluje normalno.

Idealno je, če je blato svetlo rjave barve, vendar to ni vedno nujno, ker se z blatom izločajo tudi barvila iz hrane, zato je lahko zeleno (če ste pojedli veliko špinače ali kopriv) ali rdeče, če ste zaužili rdečo peso.
Ravno ta lastnost vam lahko pomaga tudi pri ugotavljanju hitrosti vaše lastne prebave. Danes je namreč vse več ljudi, ki se pritožujejo zaradi zaprtosti.

Razlogi zaprtosti
Razlogi ležijo predvsem v pomanjkanju vode (telo pobere preveč vode in zato blato v debelem črevesu ostaja »na suhem«) in kroničnem pomanjkanju vlaknin v naši prebavi. Varovalno delovanje vlaknin je že dolgo znano – izboljšujejo presnovo, preprečujejo predolgo zadrževanje blata v črevesju, znižujejo holesterol, varujejo ožilje … Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča dnevni vnos 25-40 g rastlinskih vlaknin na dan. Deluje malo, vendar za mnoge postaja vse teže dosegljivo. Za to količino bi v današnjem času morali vsak dan zaužiti 4-6 kg jabolk ali 2-3 kg pomaranč ali vsaj 2 kg svežega zelja!

Sodobni načini gojenja sadja in zelenjave so takšni, da so živila prenapolnjena z vodo in vsebujejo vse manj tako suhe snovi kot tudi kakovostnih vlaknin. Največ vlaknin najdemo v lupini, tam pa jim družbo dela tudi največ ostankov pesticidov.

Žita imajo veliko višje vrednosti netopnih vlaknin, vendar se tudi na tem področju zapleta. V preteklosti so žita ljudem zagotavljala zadostno količini vlaknin. Danes, ko je vse več ljudi alergičnih na gluten in druge snovi, ki jih najdemo v hibridnih, pregnojenih in škropljenih žitih, tudi žita vse bolj pogosto izločamo iz prehrane. Vlaknine so še vedno tam, vendar moramo posegati le po polnovrednih izdelkih iz ekološko (še bolje biodinamično – Demeter) pridelanih žit, ker je tudi pri žitih zgodba podobna kot pri sadju: največ ostankov pesticidov je ravno v lupini, kjer je tudi največ vlaknin.

Mnogi zato vlaknine uživajo kot dodatek k prehrani, kar je lahko zelo koristno, pod pogojem, da gre za kakovostne vire. Pri otrobih se srečujemo z že opisanimi težavami, ki veljajo za konvencionalno gojena žita. Zato je veliko bolje posegati po semenih (lan, sončnice, bučnice) ali preparatih, ki so narejeni na osnovi takšnih, zelo kakovostnih vlaknin (npr. Top Fibre).

Kako hiter je vaš metabolizem?
Če ste zaprti, potem že veste, da se hrana v vašem telesu zadržuje predolgo in da je potrebno ukrepati, da proces pospešite in iz lastnega debelega črevesa ne naredite kompostnice in gojišča patogenih organizmov. Lahko pa se zgodi, da redno odvajate in kljub temu še vedno ne veste, ali so vas ravnokar zapustili ostanki od včeraj, predvčerajšnjim ali še starejši?

To lahko ugotovite s preprostim testom. Skuhajte vsaj pol kilograma sveže rdeče pese (vložena v kisu bo dražilna za želodec) in jo pojejte kot samostojen obrok. Potem opazujte kdaj boste zagledali močno rdeče blato. Če se to zgodi v 24 urah, je vaša presnova hitra in učinkovita. Če boste morali čakati 36 ali 48 ur, potem je treba hrani dodajati več živil, začimb, zelišč in dopolnil, ki pospešujejo prebavo.

Ob že omenjenih vlakninah, se obnese tudi uživanje napitkov, ki proizvajajo ali vsebujejo desnosučne mlečne kisline (kakovostni probiotiki, sirotka, zeljnica, kakovostni naravni mlečno kislinsko fermentirani napitki, sokovi, cepljeni z mlečnimi kislinami, ipd.).
Od začimb dodajajte takšne, ki bodo zagnale zaspano prebavo: ingver, cimet, klinčke, kardamom, kajenski poper …
V takšnih primerih bodite pozorni tudi na pravilno kombiniranje hrane. V enem obroku se poskusite izogniti kombinaciji škrob+beljakovina in vaša prebava bo hitreje stekla.

Zapomnite si, da odvajala niso rešitev. Z njimi boste trenutno odpravili težavo, vendar boste hkrati oslabili peristaltiko črevesja in si s tem nakopali le še večje težave v prihodnosti.

Kaj, če imate prehitro prebavo?
Tudi to se dogaja, vendar veliko bolj redko. Če hrana zapusti vaše telo že v 12 urah, pomeni, da se je po črevesju premikala zelo hitro. Če ne gre za sokove in zelo hitro prebavljive obroke, potem utegne to biti problem, ker je imelo črevo zelo malo časa za absorbcijo hranil in je možno, da je izkoristek hranil manjši, kot bi moral biti. V teh primerih se omenjenim začimbam izogibajte, pozabite na pekočo hrano in zmanjšajte uživanje kofeina, ki draži sluznice in tako pospešuje odvajanje. 

---

Ključne besede:
blato, zaprtost, prebava, struktura blata

 

Sorodni članki:

• Zamuda v izločanju – hemoroidi
• Sonce suši tudi od znotraj
• Pospravljajte nežno!
• Spregledana težava!

1,125