Paraziti za uradno medicino niso velika tema. Toda vse več terapevtov celostne medicine ugotavlja, da se prav paraziti skrivajo v ozadju širokega spektra simptomov, ki jim dandanes nadevajo druga imena. 

Za mnenje smo zaprosili dve sogovornici: Darinko Strmole, dr. med., družinsko zdravnico z dolgoletnimi izkušnjami, ki zdaj deluje kot bioresonančna terapevtka, svoja znanja pa širi tudi na področju ajurvede in družinske terapije, ter mag. Karin Rižner, ki je po stroki biologinja, že štirinajst let pa deluje kot bioresonančna terapevtka.

 

Darinka Strmole: V ambulantah družinskih zdravnikov le redko pride do testiranja na obremenitev s paraziti. V primeru značilnih znakov, ki jih povzročajo razrasli črevesni paraziti (podančica in navadna človeška glista), zdravnik predpiše zdravilo proti parazitom ali pa pošlje blato na pregled. 

V pediatričnih ordinacijah rutinske preiskave blata na parazite opravijo, preden otrok prvič vstopi v vrtec. Pozneje jih opravijo v primeru, da otrok kaže značilne znake okužbe s paraziti, če je neješč, če slabše napreduje, če ga mučijo netipične bolečine v trebuhu, če je bledoličen … Navadno odvzamemo enega do tri vzorce blata. Izkušnje kažejo, da je laboratorijski test pogosto negativen samo zato, ker vzorec ni bil pravi ali pa ni bil pravilno odvzet. Menim, da bi dobili zelo zanimive rezultate, če bi vzorce blata za test na parazite pravilno odvzeli širši populaciji (denimo v vrtcu ali šoli), in to vsem otrokom in zaposlenim sočasno. Druge parazitne okužbe so za uradno medicino pomembne le, če gre za imunsko kompromitirane bolnike ali ljudi, ki prihajajo iz dežel, v katerih so tovrstne okužbe endemične.

Celostna medicina preverjanju obremenitev s paraziti posveča veliko večjo pozornost, saj se zaveda, da lahko v veliki meri obremenjujejo imunski sistem, pogosto pa so tudi v ozadju številnih simptomov. 

Karin Rižner: Ko gre za oceno razširjenosti parazitnih okužb, nam uradne statistike niso v veliko pomoč. Tudi uradna statistika Svetovne zdravstvene organizacije je že nekoliko zastarela, poleg tega se ukvarja le z ocenami. V razvitih državah pa se nasploh obnašamo, kot da je to težava nerazvitih držav, ki nas ne zadeva.

Moje izkušnje slonijo na primerih ljudi, ki so se obrnili na bioresonančnega terapevta. Gre predvsem za kronične bolnike. Obremenitev s paraziti je mogoče zaslediti pri približno 60 odstotkih tistih, ki pridejo po pomoč. Večinoma imajo eno vrsto parazitov, vendar se med njimi najdejo tudi taki, pri katerih odkrijemo dve ali tri vrste parazitov. Na paciente, ki jih mučijo paraziti številnih vrst, denimo več kot desetih, naletimo zelo redko; osebno sem v desetih letih srečala le dve takšni osebi. Opažam pa, da so parazitske okužbe v velikem porastu. Očitno je tudi to odsev splošnega zdravstvenega stanja ljudi, kajti imunska odpornost sodobnega človeka je vse manjša. Nezdrava telesa pa pritegujejo tovrstne organizme, saj zanje pomenijo priložnost za širjenje življenjskega prostora.

Darinka Strmole: Strinjam se z ugotovitvami Karin Rižner. Na prvem pregledu pri skoraj polovici otrok odkrijem obremenitev s paraziti, pri odraslih pa je ta odstotek še višji (skoraj 80 %). Te obremenitve so najbrž povezane z obremenjenostjo telesa s težkimi kovinami in z različnimi strupenimi snovmi iz okolja, ki se nabirajo v telesu in šibijo imunski sistem. 

Karin Rižner: Najpogosteje se srečujemo z glistami, predvsem s podančicami (Enterobius vermicularis) in z navadno človeško glisto (Ascaris lumbricoides). Pri otrocih sta pogosti tudi mačja/pasja glista (Toxocara). Na drugem mestu so enocelični črevesni paraziti (Giardia lamblia, Toxoplasma gondii), amebe in Trichomonas vaginalis (navadno v urogenitalnem traktu). Vse pogosteje odkrijemo tudi različne vrste metljajev: veliki jetrni metljaj (Fasciola hepatica), kitajski jetrni metljaj (Clonorchis sinensis) in mehurni metljaj (Schistosoma haematobium).

Darinka Strmole: Neuravnotežena črevesna flora ter čezmeren razrast gliv in patoloških bakterij ustvarita odlične razmere za življenje in razvoj parazitov. Paraziti ter njihova jajčeca in embrionalne zasnove so vsepovsod okrog nas, zato se z njimi zlahka okužimo. Če pa v našem telesu vladajo ugodne razmere za njihovo življenje in razvoj, se v nas hitro naselijo in nato razmnožujejo. Poleg tega, da »posrkajo« hrano, namenjeno našemu telesu, izločajo strupene snovi, ki obremenjujejo različne organe. Telo se nanje in na njihove presnovke odzove z vnetjem ali z alergijsko reakcijo. Avtizem je le ena od številnih dramatičnih posledic, do katerih lahko pripeljejo težave s črevesno floro. 

Karin Rižner: Za avtiste je zelo značilno, da imajo v črevesju disbiozo – črevesna flora ni v pravem ravnotežju, kar pomeni, da je dobrih probiotičnih bakterij premalo, oportunistov, torej nekoristnih vrst bakterij, parazitov in glivic, pa preveč. V svoji praksi sem velikokrat doživela, da so se otroci z motnjo avtističnega spektra osebnostno spremenili takoj po odpravi parazitov in glivic ter izboljšanju črevesne flore. Nekateri postanejo popolnoma normalni, kar ne preseneča, če pomislite, da paraziti, glivice in patološke bakterije izločajo raznovrstne strupe (aldehidi, formaldehid, etilenglikol, metanol, etanol …), ki nato zastrupljajo telo in povzročajo zelo raznovrstne zdravstvene težave. Če tako zastrupljen otrok povrhu dobi še cepivo, v katerem so številne strupene snovi, je omejen otroški razstrupljevalni mehanizem popolnoma preobremenjen, zaradi česar lahko nastane nepopravljiva škoda.

Darinka Strmole: Da bi čim bolj zmanjšali možnost, da pride do neželenih učinkov cepljenja, je zelo pomembno, da je otrok v času cepljenja popolnoma zdrav in da ima uravnoteženo črevesno floro, ki omogoča dobro delovanje imunskega sistema. 

Karin Rižner: Bioresonančna metoda je pri tovrstnih obremenitvah v veliko pomoč, saj hitro, neinvazivno in zanesljivo pokaže, s čim je obremenjeno telo. Če veste, s čim se spopadate, so na dlani tudi rešitve. Tako lahko pomagamo tudi ljudem, ki imajo značilne znake parazitske okužbe, vendar pa so njihovi medicinski testi negativni, zaradi česar pogosto niso deležni ustrezne pomoči. Seveda bioresonančna metoda ni omejena le na diagnostiko. Z njo je mogoče tudi podpreti organizem, tako da je imunski sistem sposoben premagati parazite in jih spraviti iz telesa.

Darinka Strmole: Z bioresonančno metodo lahko telesu pomagamo, da okrepi imunski sistem in posledično sam zatre parazite. To dosežemo tako, da aktiviramo organe izločanja, ti pa posledično učinkovito izločijo presnovne produkte in parazite. Telesu pomagamo tudi pri razstrupljanju s težkimi kovinami ter vzpostavitvi uravnotežene črevesne flore in krepke prebave. Ob pomoči bioresonančnega aparata telesu posredujemo inverzno – torej obrnjeno – nihanje parazitov, ki ga obremenjujejo. S tem vplivamo na njihov specifični spekter valovanja; paraziti oslabijo, telo pa oslabele parazite lažje izloči.

V zadnjih letih se vse več piše o vplivu nanodelcev težkih kovin na človeško telo. Rezultati testiranj nakazujejo, da povečanje toksične obremenitve vodi do povečanja obremenitev s paraziti. Zato je tudi pot do zdravja povezana z zmanjševanjem teh toksičnih obremenitev, bioresonanca pa lahko ta proces pospeši in olajša. 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

Uradna medicina okužbo ugotavlja s serološkimi preiskavami na parazita ter s pregledom blata na odrasle parazite in njihova jajčeca. V krvi bolnikov je največkrat prisotna eozinofilija (podskupina belih krvničk), ki jo lahko ugotovi že osebni zdravnik. Med znake okužbe z metljajem spada tudi pojav alergičnih reakcij, ki jih dotlej niste imeli.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Ali ste vedeli, da kar 80 odstotkov vseh živali na tem planetu predstavljajo ogorčice oziroma nematode? Najti jih v prsti, rastlinah, gomoljih ... in verjemite, tudi v naših telesih ne manjkajo.