Skupaj razkrivamo

2.11.2016

Kar hranimo, bo zmagalo
Besedilo: Sanja Lončar

Živimo v časih, ki so iz dneva v dan bolj negotovi. Že vremenske napovedi za več kot tri dni so nezanesljive, politične še toliko bolj.

Te novice boste brali, ko bodo ameriške volitve tik pred vrati, ruska flota bo že v Sredozemlju. Po Rusiji, Romuniji, Bolgariji in baltiških državah že nameščajo jedrske bojne glave. Begunci, migranti, povratniki iz vojn, plačanci … vse bolj pritiskajo na evropske meje. Svetovni voditelji so že zdavnaj pozabili na oliko, tudi dialogi v svetovnih organizacijah čedalje bolj spominjajo na pričkanje po tržnicah.

Bo vse skupaj le gledališka predstava za medije – ali bo v tej veliki partiji šaha nekdo izgubil živce in začel rušiti figure na deski?

Zanesljivo vemo je le to, da bodo v primeru uresničitve najbolj črnih scenarijev tisti, ki so jih zakuhali, lepo na varnem. In kje bomo mi?

Zdravstveni sistem?
Ko so nam lani ponosno sporočili, da zmore naš zdravstveni sistem oskrbeti le nekaj bolnikov z ebolo, smo lahko med vrsticami slišali, da nihče niti ne razmišlja o tem, da bi bilo v primeru kake  epidemije morda treba sočasno izolirati in zdraviti tisoč obolelih. 

Če pazljivo spremljate dogajanja na urgencah, vam je jasno, da že zgolj redni dnevni priliv pacientov povzroča nenehno izredno stanje, da pomeni tako rekoč »misijo nemogoče«, zdravnike pa je treba z orožjem braniti pred čakajočimi. Če spremljate, kaj se zgodi, ko pride do nesreče, v kateri se poškoduje nekaj deset ljudi, vidite, da jih ne morejo oskrbeti v eni sami bolnišnici, ampak jih morajo razvažati po vsej Sloveniji. 

Predstavljajte si večji potres, eksplozijo v kaki tovarni, rušenje katerega od na hitro zgrajenih nakupovalnih središč, teroristični napad na večji prireditvi … Mar res mislite, da lahko slovenski zdravstveni sistem hkrati oskrbi nekaj tisoč ljudi? 

Si predstavljate, da ste zaradi žleda odrezani od mestne infrastrukture in da prav takrat padete in dobite odprt zlom? Je res treba izkrvaveti samo zato, ker pričakujemo, da bo »sistem« poskrbel za to, česar ne obvladamo več? Če razmišljate na tak način, bo stopnja stresa, ki vam ga utegnejo povzročiti različni scenariji naše prihodnosti, verjetno zelo visoka. Zmanjšate jo lahko preprosto tako, da zmanjšate pričakovanja, ki jih gojite do sistema, in povečate svojo samooskrbnost na vseh področjih. Zavihajte rokave ter se spoznajte z osnovami prve pomoči in naravnimi metodami zdravljenja, ki jih je vaša prababica verjetno obvladala, četudi ni imela univerzitetne diplome. Nekoč vam bo že prišlo prav. Če nič drugega, boste lahko na otroke in vnuke prenesli znanja, ki so pomembna za preživetje. 

Prehranski sistem?
Ni nam dalo miru, zato smo se pozanimali, kakšna je »trdnost« našega prehranskega sistema. Na papirju je slovenska samooskrba solidna. Pravijo, da imamo mleka in mesa več, kot ju potrebujemo, vsaj sodeč po bruseljski metodologiji izračunavanja, ki jo upoštevajo tudi na slovenskem ministrstvu. Pri teh izračunih pa nas še vedno moti naslednja malenkost: mleka imamo resda dovolj – če krmo za krave kupujemo v tujini.

Enako je s krmo za druge živali. Enako je s semeni … Je to v resnici samooskrba? Po tej logiki ste vsi samooskrbni, ko gre za kruh, le moko morate kupiti drugje, mar ne?

Morda se še spomnite, da so nekoč obstajale blagovne rezerve, ki naj bi v hudih časih zagotavljale, da je prebivalstvo vsaj za silo oskrbljeno. Celo faraoni so vedeli, da pridejo dobre in slabe letine, občasno pa nastopijo tudi »lačna leta« – takrat je treba odpreti skladišča in ljudstvu omogočiti, da preživi, dokler ne nastopijo boljši časi. Sicer bi cesarji ostali sami. 

Sistem blagovnih rezerv je vztrajal še nekaj desetletij po drugi svetovni vojni, v kateri milijoni ljudi niso umrli zaradi krogel, pač pa od lakote. Zatem je lagodno življenje izbrisalo spomin na velika pomanjkanja, previdnost pa se je umaknila pohlepu. Svetovna borza deluje kot megamarket, v katerem lahko vsakdo z dovolj denarja vedno dobi vse, kar potrebuje. 

Samo Kitajska je ohranila sistem večjih blagovnih rezerv. Zadnjih nekaj let se tudi nekatere druge države vse bolj trudijo, da bi povečale svojo samooskrbnost, saj se zavedajo, da je to edino jamstvo za suverenost. Toda v večini razvitih držav so se blagovne rezerve iz leta v leto krčile; države so zgolj prilagajale svoje metodologije poročanja, da bi racionalizirale stroške (beri: številke so ostale lepe, resničnost pa je vse nekaj drugega).

V letih, ko se je zdelo, da bodo vse vojne zgolj vojne za nafto, so začele države veliko pozornost namenjati obveznim rezervam naftnih derivatov. Teh naj bi bilo v Sloveniji za tri mesece.

Koliko pa imamo hrane in drugega nujnega blaga? No, to je že bolj zapleteno vprašanje – kot če bi vprašali, koliko denarja je v bankah. Zanje že vemo, da je na papirju vse čudovito, vendar le do trenutka, ko si dvajset odstotkov ljudi zaželi dvigniti svoje prihranke. Podobno je z zavarovalnicami: delujejo odlično, vendar le, če prihaja do manjših nezgodnih dogodkov.  Če pa se zgodi nekaj resnično hudega, kar preseže izračune, na katerih temeljijo modeli zavarovanja in pozavarovanja … jih ni več. Poznavalci pravijo, da je podobno tudi pri sistemu skladiščenja blagovnih rezerv.

Nemci so že poleti svetovali prebivalstvu, naj si zagotovi zaloge za vsaj deset dni. Podobno so septembra storili tudi v Avstriji. Ameriški predsednik Obama je sredi oktobra izdal ukaz, naj se Amerika pripravi na elektromagnetne poškodbe električnega omrežja zaradi povečane sončne aktivnosti. (Sončna aktivnost? Le od kod se je vzela? Poznavalci pravijo, da se za tem skriva opozorilo pred morebitnimi elektromagnetnimi orožji, tako imenovanimi EMP-bombami, ki »skurijo« vso elektroniko.) V času večjih napetosti med Rusijo in ZDA je namreč vse več groženj s kibernapadi. 

Kitajska je poleti opravila vojaške vaje, med katerimi so tudi uradno napovedali, da bodo testirali elektromagnetne motnje in obrambo pred sodobnimi elektromagnetnimi orožji. 
Osebno bi še najraje videla, da bi se igra velikih sil končala tako, da bi ena drugi izključili elektriko in skurili elektroniko. Res si je hudo zamisliti naš civilizirani svet brez elektrike, vendar je tudi to bolje, kot da bi pritisnili na kaj hujšega. 

Razum si želi vedeti, kdaj in kaj se bo zgodilo. Če si ogledamo vse velike kritične dogodke (vojne, teroristični napadi, potresi in druge nesreče) in preberemo, s čim se je ukvarjala javnost na dan, preden so se zgodili, boste videli, da nikoli ni napovednika. Namesto da svoje moči usmerjamo v ugibanje, kaj in kdaj se bo zgodilo, se raje ukvarjajte z razmišljanjem, komu se bo zgodilo. Kdo boste v tem trenutku? 

Zato vsak dan od nas zahteva, da smo še bolj prisotni, še bolj zbrani, še bolj pripravljeni hitro dojeti položaj in se nanj nemudoma odzvati. Manj razmišljanja in več čutenja, manj teorij in več praktičnih preizkusov – in videli boste, kaj vse zmorete. 

Časi hudih preizkušenj so vedno tudi časi globokih spoznanj in osebne rasti. Takrat pride na površje tisto najboljše ali pa najslabše v človeku. Zmagal bo del, ki ga hranite in razvijate. Od hranjenja svojih strahov in skrbi vam bo le še slabše, zato zavedanje o položaju izkoristite kot gonilo, ki vam bo v pomoč, da boste z njimi čim prej pometli in svoj razvoj obrnili v smeri ljubezni in samozaupanja.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 
POMENLJIVA JAVNA NAROČILA 
V slovenskih medijih ni zaslediti nobenih zapisov o tem, da bi kjer koli potekale priprave na morebitne izredne razmere. Zato namesto medijev, ki se še vedno ukvarjajo pretežno z neumnostmi, raje berite javna naročila:

Dvajsetega oktobra 2016 je Zavod RS za blagovne rezerve objavil javno naročilo za nakup zdravila kalijev jodid v vrednosti 800.000 EUR. Razpis bo odprt do 24. 11. 2016. 
Za tiste, ki morda ne veste: edini namen tega zdravila je preprečevanje škode, ki jo povzroči radioaktivni jod, ki se sprosti v primeru jedrske nesreče ali uporabe jedrskega orožja. Več informacij najdete na: http://www.kalijevjodid.si

Ministrstvo za obrambo je 22. septembra 2016 objavilo naročilo za nakup izolirnih dihalnih aparatov (plinske maske, povezane z bombo s čistim zrakom) v vrednosti 159.692,00 evra. 

Aktualni razpisi se nanašajo tudi na nakup sanitetnega materiala in skladiščnih zabojnikov v vrednosti 36.822,00 evra, skladiščnih šotorov, spalnih vreč …

VIR: http://www.mo.gov.si/si/javne_objave/

Ključne besede:
samooskrba, pripravljenost, izredno stanje, zdravstveni sistem, prehranski sistem, blagovne rezerve

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: